Kako izraziti svoje želje in ideje? Kako premagati strah pred tem, da bi izpadel čudno? Kako izraziti sebe, ko pa sem po naravi bolj zaprt?
Nekateri ameriški svetovalci, ki se ukvarjajo s strahovi ljudi, ki so nekoliko bolj »zaprti vase«, na takšna in podobna vprašanja odgovarjajo tako:
Za vsakega od nas so potrebne tri temeljne stvari.
razviti zdravo zaupanje vase;
sprejeti lastno nepopolnost;
postajati vedno bolj mi sami.
Nekateri ljudje se srečujejo z resničnimi težavami vsakič, ko se morajo izpostaviti v skupini večjega števila ljudi. Včasih imajo težave celo v bližnjih odnosih. Razlogi so različni, obstajajo pa področja, kjer lahko ogromno naredimo sami.
Razviti zdravo zaupanje vase
Mnogi ob vsaki izpostavljenosti začutijo ogromno sramu in negotovosti vase. Takrat bi najraje izginili, ostali tiho. V sebi pa ob tem začutijo jezo, saj bi se v resnici radi oglasili, povedali in branili svoje mnenje. Želeli bi aktivno sodelovati v novih situacijah in s svojo suverenostjo tudi pri drugih vzbuditi spoštovanje.
Da pa bi se lahko postavili pred drugimi, se je potrebno najprej nasloniti nase. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je potrebno razviti nekoliko več samospoštovanja. Socialne zavore največkrat izhajajo iz strahu pred tem, da bi nas drugi kritizirali, obsojali in posledično zavrnili. Prav ta pretirana moč, ki jo dajemo drugim, pa kaže na pomanjkanje samospoštovanja. Da bi postali to, kar smo, je potrebna ponovna vzpostavitev zdravega zaupanja vase.
Sprejeti nepopolnost
Namesto čakanja, da bi drugi prišli do nas, je včasih pomembno, da sami stopimo do drugih. Pomembno je tvegati in narediti prvi korak. Tako se postopoma naučimo prepoznati prave trenutke ter ob tem ohraniti tudi spontanost.
Pogosta napaka ljudi je neprestani trud, da bi pred drugimi izpadli popolni. Strah, da nimamo kaj povedati, je tisti, ki popolnoma zaustavi vsak poskus novega vzorca obnašanja in posledično sprememb v naših odnosih. Ljudje, ki se premalo spoštujejo, zelo redko čutijo, da je njihovo mnenje pomembno. Tako ostajajo tiho, vse to pa vodi v nova notranja razočaranja, ki le še povečujejo občutek manjvrednosti.
V takih situacijah se je pomembno odpovedati perfekcionizmu, upati tvegati in narediti prvi korak. Res pa je, da za ta korak ni vedno primerna prva priložnost.
Postajati vedno bolj mi sami
To je nekaj, kar se učimo celo življenje. Vsak od nas ima osebno karizmo, ki jo sporoča tudi preko svoje drže, mimike, gest ali kakršnekoli druge telesne govorice. Dragocen korak na poti uresničevanja in razvoja svoje lastne identitete je tudi prepoznavanje neverbalne komunikacije. Včasih je v veliko pomoč že to, da postajamo bolj pozorni na ljudi, ki nas privlačijo s svojimi držami, obnašanjem in načinom, s katerim stopajo v odnose. Opazovati te ljudi ne pomeni jih oponašati. Pomeni pa, da lahko prav ob njih odkrijemo tiste drže, ki nas nagovarjajo in so na nek način že »naše«. Ko jih opazimo pri drugih, jim postopoma začenjamo dajati prostor tudi v našem ravnanju. To pa prebuja tiste nove razsežnosti nas samih, ki nas delajo najbolj pristne.
Vir: doctissimo.it