Velika noč, mi pa še vedno v bundah in šalih

Thumbnail

»Kaj se dogaja z vremenom?« se sprašuje velik del sveta, potem ko letošnje zime ni in ni konec.

Veliko starejših ljudi zna povedati, da tako hude zime ni bilo že vsaj 50 let. V letošnjem letu je padla rekordna količina snega, ki je svoj vrhunec dosegla v drugi polovici februarja.

Kako drugod?

Nenavadna zima pa vsekakor ni le slovenski fenomen. Iz Velike Britanije poročajo o najhladnejši veliki noči v zgodovini. Najnižje meritve temperatur, ki so dosegle tudi minus 12 stopinj, so izmerili na višavju Škotske. V takem letnem času so na tem otoku temperature običajno od 10 do 13 stopinj Celzija. Muhasto zimsko vreme je tudi tam povzročilo številne težave z elektriko, v kmetijstvu in na cestah.

Iz Moskve poročajo, da so v prvih dneh aprila izmerili 65 cm snega, kar je absolutni rekord. Tudi sicer je v Rusiji vladala ena najhladnejših zim. Za predstavo vremenoslovci navajajo podatek, da so bile v letošnjem marcu temperature v povprečju za pet stopinj nižje kot druga leta.

                           

Kako pri nas?

Stanislav Tratar, vodja murskosoboškega DARS-a, o ocenah posledic letošnje dolge zime, ki se vendarle poslavlja, pravi tako: »V finančnem smislu je letošnja zima približno 4,3-krat dražja od lanske zime in skoraj 3-krat dražja od povprečja zadnjih petih let.«

Po njegovih ocenah naj bi od prvega sneženja do danes porabili 3.800 ton soli. Lani so jo porabili 865 ton, v zadnjih 5 letih pa približno 1.500 ton letno. Podatki zajemajo pomursko območje.

Samo v Pomurju 24.000 litrov nafte za pluge

Sneženje, ki je bilo po naši državi res obilno, je zahtevalo stalno pripravljenost plužnih vozil. Po ocenah Tratarja so pomurski plugi letošnjo zimo prevozili 225.000 kilometrov in porabili 24.000 litrov nafte. Lahko si torej predstavljamo, koliko znašajo količine za celotno Slovenijo. Obilno soljenje ter odstranjevanje snega škoduje tudi cestiščem, te posledice pa bodo jasne šele po koncu mraza.

Z DARS-a poročajo tudi, da so vozniki plužnih vozil v nekaterih obdobjih v vozilu neprekinjeno preživeli tudi po 12 ur. Največ težav pa niso imeli s snegom, temveč s tovornimi vozili na odstavnih pasovih. Zaradi prepovedi vstopa v tuje države se je večina odstavnih pasov slovenskih avtocest zapolnila s tovornjaki. Njihovi vozniki so brez hrane in pijače ostajali tudi po 30 ur.

Kaj se skriva za spremembami?

Mnogi »noro vreme« povezujejo s splošnim segrevanjem ozračja in taljenjem ledenikov. A zanimivo, znanstvena raziskava, objavljena v reviji Nature Geoscience, poroča o tem, da se zaradi podnebnih sprememb morski led na Antarktiki paradoksalno širi. Ekipa znanstvenikov s Kraljevega nizozemskega meteorološkega inštituta (KNMI) trdi, da so letos na Antarktiki izmerili rekordne količine ledu. Od leta 1985 se ledena površina širi za 1,9 odstotka na desetletje.

                           

Slovenski znanstvenik z Inštituta Jožeta Štefana, dr. Mišo Alkalaja, poudarja, da se naše ozračje sploh ne segreva, temveč globalno ohlaja. Po naravnih ciklih naj bi sledila manjša ledena doba, vsekakor pa ne takoj. Po njegovem mnenju naj bi pred tem preteklo še kar nekaj desetletij.
Zanj letošnja zima pravzaprav ne predstavlja nič nenavadnega. Narava ima svoje cikle in nekaj povsem naravnega je, da prihaja tudi do hladnejših zim. Sam fenomen »panike« pripisuje bolj medijem, ki o vsaki nenavadnosti poročajo takoj, brez vpogleda na širše globalno dogajanje.

Sneg in mraz sta spodbudila mnoga znanstvena razpravljanja. Večini ljudi pa je vendarle skupno to, da »imajo zime dovolj«. Zato poleg koledarskega še z večjim veseljem pričakujejo tudi dejanski pričetek pomladi.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja