Vaginalni porod po carskem rezu

Ko ima ženska za seboj carski rez, se ob ponovni nosečnosti pogosto sprašuje, ali ji bo tokrat dano roditi po naravni poti.

V Sloveniji se vse več otrok rodi s carskim rezom. Ko je ženska ponovno noseča, se pogosto začne spraševati, ali je njena edina možnost res to, da tudi v drugo rodi s carskim rezom.

Seveda je dobro vedeti, kaj je bil vzrok, da se je prva nosečnost zaključila z operativnim posegom. V večini primerov pa to, kako se je zaključila predhodna nosečnost, ne pogojuje in ne vpliva na to, kaj se bo zgodilo naslednjič. V priporočilih ameriškega inštituta za zdravje (NIH) so zapisali, da imata po predhodnem carskem rezu tako odločitev za ponoven carski rez kot tudi odločitev za naravni porod svoje prednosti in slabosti. O njih bi morali žensko natančno seznaniti, da se na podlagi informacij lahko odloči, kaj je zanjo in njenega otroka najbolje.

Praznina po carskem rezu

Vsak porod je svoja zgodba, zato je priporočljivo, da nosečnice pred naslednjim porodom bolečo predhodno izkušnjo pozdravijo.

Pogosto poslušam ženske, kako so se po carskem rezu počutile prazno, kot da bi jim nekdo vzel vso moč. Bile so nemočne, nezadovoljne s svojo porodno izkušnjo in razočarane nad sabo, ker niso bile sposobne same roditi svojega otroka. Včasih so jezne tudi na otroka, saj za slabo porodno izkušnjo krivijo njega. A vsak porod je svoja zgodba in pogosto se zgodi, da ob naslednjem porodu lahko ne glede na to, za kakšen porod se odločijo, svojo predhodno bolečo izkušnjo pozdravijo.

Kot spremljevalka sem pri porodu spremljala že več žensk, ki so si želele po carskem rezu roditi naravno. Ob tem je pomembno, da se ženska na naravni porod po carskem rezu dobro pripravi. Predvsem je pomembno, da si poišče podporno okolje, kjer bodo verjeli v to, da je njena druga izkušnja lahko drugačna in da bo zmogla. Dobro je, da si poišče tudi ustrezno podporo za pripravo na porod in spremljevalce, ki ji bodo pomagali med porodom. Ta je namreč vedno izjemno intenziven čustven dogodek. In prav zato je pred porodom bistveno, da ženske poroda ni strah. Tiste, ki so predhodno rodile s carskim rezom in si naslednjič želijo drugačne izkušnje, imajo navadno v času nosečnosti cel kup strahov, ki jih je pred porodom priporočljivo razčistiti.

Zgodba mamice, ki ji je uspelo

Spomnim se mamice, ki je imela zelo lepo izkušnjo naravnega poroda po predhodnem carskem rezu. Srečali sva se približno na polovici nosečnosti. Svojemu ginekologu je zelo zaupala in ker ji je ves čas razlagal, da bo imela ponovno carski rez, se sprva o tem sploh ni spraševala.

Strah in dvomi so bili tisti, ki so narekovali občutke pri najinih pogovorih o tem, ali je sposobna po carksem rezu roditi naravno ali ne.

Hkrati jo je bilo strah bolečin, ki so po prvem carskem rezu trajale več tednov. Bala se je tudi ponovnih težav z dojenjem in poporodne depresije, zaradi česar je težko navezala pristen stik s hčerko. Nato pa je nekje prebrala, da je možen tudi naraven porod po carskem rezu.

Ko sem jo poslušala, sem ugotovila, da razlog za prvi carski rez niso bile njene zdravstvene težave, zato sem vedela, da ni razloga, da ji v drugo naravni porod ne bi uspel. Sprva mi ni povsem verjela, a poiskala je zgodbe žensk, ki jim je to že uspelo, in vse bolj je začela verjeti vase. V naslednjih mesecih sva se pogosto slišali po telefonu in sproti razreševali vprašanja in pomisleke, ki so se pojavljali. Skupaj z možem smo se večkrat srečali, se spoznavali in si vse bolj zaupali.

Strahovi

Na enem izmed srečanj sem ji razložila, da pri porodu po carskem rezu ni priporočljivo sprožati in pospeševati poroda z umetnimi hormoni, saj je možnost, da bi prišlo do preobremenitve maternice in posledično poškodb zaradi predhodne operacije, prevelika. Zelo si je oddahnila, saj se je od prvega poroda z največjim strahom in grozo spominjala prav »umetnih popadkov«.

Kot da se je v njej prebudila levinja: nekaj popadkov smo godrnjali, rjoveli in se na koncu sprostili s smehom. Presenetila jo je intenzivnost, saj je porod med gibanjem trajal mnogo manj časa kot prvi, pri katerem je morala ležati.

Nekoliko manj je bila navdušena, ko sem ji omenila, da je zato, da čuti, kaj se z njo dogaja, priporočljivo tudi, da ne uporablja protibolečinskih sredstev. Takoj sem opazila, da je začela dvomiti, če bo resnično zmogla. Zato sva se o tem veliko pogovarjali, razložila sem ji, kako delujejo naši hormoni v času poroda (več v prispevku Porodna hormonska simfonija), kako naše telo poskrbi, da porod nikoli ni bolj intenziven, kot ga ženska zmore in počasi se je pomirila.

S partnerjem sta preizkusila različne porodne položaje, pokazala sem jima, kaj vse ji lahko pomaga omiliti intenzivnost poroda in kako lahko blažimo bolečino med popadki. Mož je postajal vse bolj samozavesten, saj je videl, da ji bo med porodom znal pomagati. Pa tudi ona se je počasi sproščala.

Začelo se je

V porodnišnico smo se odpeljali skupaj, saj se je on lažje osredotočil na vožnjo, midve pa sva valovali skozi porod. Po prihodu v porodnišnico so nam potrdili, da je vse dobro in ženska se je popolnoma prepustila svojemu ritmu. Iz nežnega valovanja, ki sva ga prebrodili s petjem, se je porod hitro prestavil v višji tempo in pomagali smo ji z masažami in obkladki.

Ko je bila odprta 8 centimetrov, so se pojavili dvomi. Takoj sva vedela, kaj jo teži, zato sva jo začela hvaliti in spodbujati.

Ko je postajalo še bolj intenzivno, jo je pomirjala voda. Kot da se je v njej prebudila levinja: nekaj popadkov smo godrnjali, rjoveli in se na koncu sprostili s smehom. Presenetila jo je intenzivnost, saj je porod med gibanjem trajal mnogo manj časa kot prvi, pri katerem je morala ležati.

Ali bom zmogla?

Ko je bila odprta osem centimetrov, so se pojavili dvomi, ali ji bo uspelo. Popadki so se umirili. Dobro, da sem vedela, da se je v tej fazi predhodni porod začel ustavljati, saj mi je bilo zato takoj jasno, kaj jo teži in oba s partnerjem sva jo začela hvaliti in spodbujati.

Ponovno je odšla pod tuš, kjer se je sprostila in porod se je kmalu nadaljeval. V ritmu, ki nas je vse presenetil, smo imeli komajda dovolj časa, da smo ji pomagali, da se je posušila in si poiskala ustrezen položaj za porod. Še nekaj popadkov in že je lahko pobožala otrokovo glavo.

Prva ura po porodu

Ko je rodila, je stisnila svojega otroka in ga ni izpustila iz objema. Bila je srečna, ponosna in presenečena. Ni mogla verjeti, da je zmogla. A najpomembnejši del, del ki ga je zaradi carskega reza prejšnjič zamudila, jo je šele čakal. Odločila se je, da bo v prvi uri po porodu uživala in naredila vse, kar je najbolje znajo in za njenega novorojenčka.

Bila je srečna, ponosna in presenečena. Ni mogla verjeti, da je zmogla.

Želela je, da bi se sam začel dojiti. Zato ni dovolila, da bi se ga kdor koli dotikal. Želela je, da mu ne obrišejo verniksa, maščobe, ki ga je varovala v maternici, saj je to prva zaščita za otrokovo kožo, ter prvo »cepivo« polno protiteles in vitaminov, ki so pomembni za otrokovo zdravje. Prav tako ni dovolila, da bi prerezali popkovino, saj je želela, da ta otrok svoje življenje začne čim bolj naravno.

Kmalu se je mali škratek začel plaziti po maminem trebuhu. Iskal je hrano in kmalu našel dojko. Še nekajkrat se je odrinil, se dvignil, premaknil in kmalu je našel tudi bradavico. Po nekajkratnem oblizovanju mu je uspelo, da se je prisesal in se začel hraniti. Umirila sta se in uživala v svojem svetu.

Moč ženske pri porodu

Vsak porod je svojevrsten in vedno znova osuplo opazujem ženske, kako so močne. Verjamem, da bodo zmogle. A še posebej ob zgodbah, kot je ta, sem neskončno ponosna nanje. Vem namreč, koliko truda so morale vložiti, da so naredile korak naprej, premagale svoje strahove in uresničile svoje želje. Verjamem, da to lahko uspe vsaki ženski.

Foto: nutrivize.com, lawsbs.co.uk