Ugovor vesti in stiske ljudi, ki želijo v svojem poklicu živeti svobodno

Foto: Shutterstock

Živimo v državi, kjer ustava in zakoni ščitijo našo svobodo na mnogih področjih. Po ustavi imamo zagotovljeno pravico do osebne svobode (Ustava RS, 19. člen), svobode gibanja (32. člen), izražanja (39. člen), svobode vesti (41. člen), roditve in verske ter moralne vzgoje otrok (55. in 41. člen), svobodo v znanosti in umetnosti (59. člen), svobodno delovanje v verskih skupnostih (7. člen) in še kar nekaj drugih svoboščin.

Vse se sliši čudovito. Če ne bi prepogosto slišala za stiske ljudi, ki želijo v konkretnih življenjskih situacijah živeti svobodno.

Ugovor vesti je dopusten le v nekaterih primerih

Kaj živeti svobodo pomeni v konkretnih primerih nekaterih poklicev, nekoliko nakazuje 46. člen ustave, ki pravi, da je ugovor vesti dopusten le v primerih, ki jih določi zakon.

Zakonsko je urejeno, da imajo v Sloveniji ugovor vesti lahko le vojaki in nekateri zdravstveni delavci. Ti lahko odklonijo zdravstveni poseg, ki ni v skladu z njihovo vestjo. Ugovor vesti mora biti zapisan v registru in zdravstveni delavec mora o njem obvestiti zdravstveni zavod. Ta mora ugovor vesti upoštevati in hkrati zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva (ZZDej, 56. in 64. člen).

Ugovor vesti na področju splava in evtanazije

Zdravnik anesteziolog Janez Dolinar, ki sam uveljavlja ugovor vesti na področju splava in evtanazije, pravi, da se v času študija ni nikoli govorilo o ugovoru vesti. V času študijske prakse in pripravništva je bil pri nekaj operativnih splavih celo navzoč, dokler ni sam ugotovil, za kakšne postopke gre, saj ga ni nihče na to opozoril.

Podobno misleči študentje so se ob koncu študija sami pozanimali, kaj je potrebno narediti, da lahko uveljavljajo ugovor vesti.

Na delovnem mestu nadrejeni sprva niso z veseljem sprejeli njegove odločitve, a med sodelavci vseeno ni nikoli doživel nasprotovanja. Brez težav ga zamenjajo pri operacijskih posegih, kadar je potrebno, čeprav meni, da nikomur ni lahko biti pri teh postopkih zraven.

Sam pravi, da je potrebno, da zdravniki delajo tako, da lahko svoje delo opravljajo z veseljem. Meni, da je zdravnik težko strogo profesionalen in strokoven, če dela nekaj z odporom.

Ugovor vesti pri ginekologih

Še z večjimi težavami se srečujejo zdravniki, ki želijo specializrati in in delovati kot ginekologi. Poznan je primer ginekologa, ki po končani specializaciji zaradi ugovora vesti ni dobil zaposlitve.

Danes morajo medicinci, ki se prijavijo na specializacijo ginekologije, pred sprejemom opraviti razgovor. Tam jih podrobno sprašujejo tudi o stvareh povezanih z ugovorom vesti. Ob priznanju, da želijo uveljavljati ugovor vesti, so točkovani tako slabo, da niso sprejeti.

Srečujejo se tudi z dilemami, saj bi morali v svojem delu neizogibno včasih sklepati kompromise z vestjo, da bi lahko sploh ostali na tem področju. Tako se jim postavi dvom o smiselnosti imeti tak poklic, ki je tako močno zaznamovan z sporno prakso.

Pa vendar bi bilo zelo dobro, če bi tudi ženske, ki želijo imeti veliko otrok, ki želijo sprejeti otroka ne glede na zdravstvene indikacije in ki spočetja urejajo na naraven način, imele ginekologe, ki bi jih v tem razumeli in podpirali z vso strokovnostjo in tankočutnostjo do njihovih odločitev. Mnogokrat sem namreč poslušala njihove zgodbe, ko so bile ženske v takih primerih obravnavane poniževalno.

Zdravnik Janez Dolinar meni, da potrebujemo tudi ginekologe, ki so dobri strokovnjaki na ostalih področjih in jim ni potrebno imeti opravka s splavom. Še vedno del populacije išče prav ginekologe, ki imajo ugovor vesti. Iz prakse je razvidno, da imajo tisti, ki ugovor vesti uveljavljajo, dovolj pacientk.

Ugovor vesti pri babicah

S podobnimi dilemami se srečujejo tudi babice. Babice, ki imajo ugovor vesti, na porodnem oddelku ne morejo dobiti službe.

Svojo zgodbo mi je zaupala babica, ki se je za svoj poklic odločila, ker je rojstvo zanjo čudovit dogodek. Vidi ga kot čudež, saj pride na svet nov človek. Poseben privilegij se ji zdi, da si lahko v tako svetem trenutku zraven ter pomagaš mami in otroku.

V letih, ko je delovala v porodnišnici na porodnem oddelku, se je srečala tudi s porodi mrtvega otroka, katerih smrt je povzročil splav (feticid – uboj otroka z injekcijo ali z uporabo tablete, ki odlušči posteljico). Po pogovorih, premišljevanju in molitvi je v vesti spoznala, da ne želi več sodelovati v kakršnemkoli postopku, ki je povezan s splavom. Ko je oddala ugovor vesti v tej obliki, je morala zapustiti porodni oddelek.

Meni osebno se ob takih zgodbah vzbudi vprašanje: Je lahko enako rahločuten in hkrati strokoven nekdo, ki mu je vseeno, ali otroka pospremni v življenje ali smrt? Ki na porod gleda zgolj tehnično in ne kot na čudovit dogodek sprejema novega človeka na svet? Po mojem mnenju je onemogočanje svobode vesti babic, ki na tem področju vseeno ostajajo, nedopustno.

Ugovor vesti pri farmacevtih

V veliki dilemi se znajdejo tudi farmacevti, ki ne želijo izdajati abortivne kontracepcije. Po zakonu zaenkrat še nimajo člena, ki bi omenjal, kako lahko formalno uveljavljajo ugovor vesti. Pred leti, ko so spreminjali zakonodajo za farmacevte, so v parlamentu zavrnili predlog, da bi ugovor vesti za farmacevte uzakonili.

V praksi pa ga nekateri vseeno uveljavljajo, če delodajalec to dopušča. Kontracepcijo v tem primeru izda namesto njih sodelavec, ki s tem nima težav. Dilema je dobro prikazana v naslednjem filmčku:

Ugovor vesti v drugih poklicih

Do zdaj sem dala poudarek poklicom medicinske narave, ki se s spornimi postopki srečujejo neposredno. Niso pa to edini poklici, ki so zaznamovani z dilemami, ki jih v naš prostor vnaša kultura smrti.

Znan nam je primer kulturnika in televizijskega voditelja oddaje Male sive celice, Pavla Ravnohriba, ki je bil pred leti žrtev ugovora vesti, ko se je izpostavil, da se ne strinja s spornim družinskim zakonikom in je bil odstavljen z RTV-ja.

Z vsiljevanjem teorije spola in pravic istospolnih so zaznamovani tudi pedagoški poklici. Na področju kulture lahko na podlagi letošnje glavne nagrajenke za Prešernovo nagrado opazimo, kakšna stran se promovira in financira. Kako pa živijo umetniki, ki želijo ustvarjati po navdihu resnične lepote?

S člankom ne želim vlivati bralcu pesimizma. Želim le opozoriti na smer, v katero nas vleče tok, če se mu ne zoperstavimo. Cena resnice ni vedno lahka. Pravzaprav pogosto terja herojske napore in odpovedi, a vendar nas le življenje v zvestobi njej dela notranje svobodne.

Članek sem začela z lepimi besedami o svobodi, zato bom tudi končala s tem, kar je zmagovalec nad smrtjo povedal o njej: »Resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32).