Sveti Jožef je zavetnik nerojenih otrok in pomočnik žalujočih staršev

Vir: Pixabay

V idilo božične noči, ki jo začutimo zaradi svetosti rojstva malega deteta, kljub revščini hlevčka, kjer se zgodi rojstvo Odrešenika, čez nekaj dni zareže praznik, ki bi ga najraje preskočili. Angel sicer poseže in pod Jožefovim varstvom se Sveta družina reši, vseeno pa se v Betlehemu in okolici v tistih dneh oglasijo kriki majhnih dečkov in jok njihovih mater. »Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.« (Mt 2, 18) Drama zaradi Herodove oblasti željnosti, ljubosumja, prevare in jeze je rodila smrt mnogih. Bolečina mnogih mater je bila neizmerna. Koga lahko nagovori prav današnji praznik?

Statistike splavov nam govorijo, da ne more biti drugače kot da je mnogo naših družin zaznamovanih z bolečino splava. Da so mnogi med nami globoko zaznamovani z bolečino izgube, groze zaradi smrti otroka, lahko tudi krivde in vse to pogosto nosijo v tišini. Morda se izogibajo vsega, kar bi jih lahko spomnilo na izgubljenega otroka, morda jokajo le doma v tišini svoje sobe ali kopalnice, morda skušajo utopiti spomin in čustva na različne načine, ki počasi ubija tudi njihovo življenje. “Te bolečine ponavadi zanikajo ali zatrejo, tako da ostanejo brez žalovanja. Prepoznane so vse vrste negativnih posledic, od depresije do odtujitve, zlorabe mamil, težav z intimnostjo in samomorilnih nagnjenj.” (vir) Nekaj dni po prazniku božiča, ki je lahko za žalujoče po splavu težak praznik, pride dan, ko je je čas prav za njihove solze.

Jožef, ki je med drugim tudi zavetnik nerojenih otrok, je lahko zelo blizu staršem v tem žalovanju. Sam more razumeti stisko očetov, ki se bojijo očetovstva, in v varstvo sprejeti matere, ki so se znašle v stiski.

Herod današnjega časa je dobil neverjetne razsežnosti. Ni moj namen, da pokažem s prstom na vse, ki so morda krivi za kakšen splav. Zdi se, kot da je Herod v naš čas zasadil sito preko katerega se določa, kateri otrok ima pravico živeti in kateri ne. Zdi se, kot da še vedno želi izriniti Jezusa in za »vsak slučaj« daje pomoriti mnoge male, da bi mu uspelo ljudi odvrniti od Boga. Pa mu bo uspelo?

Zgodba Jezusa, Jožefa in Marije nam govori, da Božjega načrta ne more uničiti nič in nihče. Pomorjeni nedolžni otroci danes praznujejo svoj praznik kot svetniki. Vsi umrli otroci zaradi splava se jim v tem prazniku pridružujejo. Za žalujoče starše pa obstaja pot ponovne povezanosti z otrokom in polnosti življenja z Bogom. Letošnje leto je papež Frančišek določil kot leto svetega Jožefa. Jožef, ki je med drugim tudi zavetnik nerojenih otrok, je lahko zelo blizu staršem v tem žalovanju. Sam more razumeti stisko očetov, ki se bojijo očetovstva, in v varstvo sprejeti matere, ki so se znašle v stiski. Del procesa žalovanja za nerojenim otrokom je tudi izbira imena zanj. »Ker je Bog svetega Jožefa izbral za poimenovanje lastnega Sina in ker mu je bilo naročeno določeno ime, ko je bil otrok še vedno v maternici, je najprimernejši model in zavetnik tega pomembnega, a težkega koraka. Lahko ga v molitvi pokličejo za pomoč pri izbiri in navedbi imena« (vir).

28. 12. ob 19.00 bo pri sv. Jožefu v Ljubljani maša za vse žalujoče starše, ki so izgubili svojega otroka v splavu, spontanemu splavu, oz. na kakršen koli način izgubili otroka pred rojstvom ali kmalu po njem. Mašo, ki jo bo daroval p. Tomaž Mikuš, bo mogoče spremljati tudi preko spleta.

Kot bi včasih najraje preskočiti ta praznik, ali pa odlomek poboja otrok v Svetem pismu, bi pogosto radi preskočili tudi žalovanje za nerojenim otrokom in pogosto se zgodi, da žalujoči starši dobivajo hitre nasvete o pozabi in vrnitvi v »normalno« življenje. To lahko zelo boli, zato je prav, da današnji dan dobi svoje mesto in ustvarja čas in prostor za solze in resnično tolažbo, ki jo lahko da le Bog.

Vir: osjusa.org