So napačne razlage krščanskega nauka poškodovale vaše dojemanje spolnosti?

Vir: Depositphotos

Krščanstvo nekateri povezujejo z zastarelim pogledom na spolnost in z občutkom krivde. To je daleč od resnice, še posebej, če pomislimo na čudovit nauk o teologiji telesa sv. Janeza Pavla II. Težava nastane, ker se nauk včasih napačno razlaga, zaradi česar imajo nekateri kristjani popačen pogled na spolnost in telo.

Kakšen vpliv ima krščanstvo na naše doživljanje spolnosti? Z vprašanjem se v enem svojih zapisov ukvarja Jessica Parker, ameriška krščanska avtorica in raziskovalka na področju spolnosti.

»Lahko vam naštejem katoliške, pravoslavne in evangeličanske pare, ki v zakonu živijo zdravo in osrečujočo spolnost kljub učenju svoje cerkve, neodvisno od njega ali prav zaradi njega,« pravi Parkerjeva. »Zato se je pomembno zavedati, kaj so napačna sporočila glede spolnosti, ki se včasih širijo med kristjani.«

Napačna sporočila, ki se širijo med kristjani

Primeri slabega tolmačenja krščanskega nauka:

  • Spolnost je grešna, umazana ali sebična.
  • Spolnost je namenjena predvsem možem.
  • Spolnost je namenjena zgolj reprodukciji.
  • Spolnost ni nujni sestavni del zakona.
  • Od sozakonca je treba zahtevati spolne odnose.
  • Za spolne odnose v zakonu ni potrebna privolitev.
  • V zakonski postelji so dovoljena kakršna koli spolna dejanja.

Primeri hinavskega ravnanja na področju spolnosti:

  • Varanje.
  • Spolne zlorabe in nadlegovanje.
  • Gledanje pornografije.
  • Odtegovanje spolnih odnosov sozakoncu brez utemeljenega razloga.
  • Redno samozadovoljevanje.
  • Skrajne spolne prakse.

Sočustvujem s krščanskimi ženami, ki se niso nikoli naučile o svetem in hkrati vročem seksu, ki ga je Bog namenil zakoncem.

Ljudje krščanstvo pogosto dojemajo kot mešanico krepostnega učenja in sprevrženih spolnih praks, pravi Parkerjeva. Najbolj tipičen primer so duhovniki, ki pridigajo o pomenu čistosti in hkrati zlorabljajo: »Srce parajoče je pomisliti na vse duše, ki smo jih izgubili zaradi zlega ravnanja posameznikov.« Kot Cerkev predstavljamo Kristusa na zemlji, zato moramo ravnati bolje. Čisto vsaka oseba, ki jo na tak način zavarujemo, šteje.

Kje ima krščanstvo prav?

Kljub splošnemu prepričanju so številni teologi skozi vso zgodovino utemeljevali dober odnos do spolnosti in telesa. Iz 20. stoletja je najbolj znan sv. Janez Pavel II. s teologijo telesa. Kaj je bistveno?

  • Poudarjanje neločljive povezanosti med spolnostjo in zakonom, torej spolnostjo z resnično ljubeznijo in zavezanostjo.
  • Več spolnih partnerjev razvrednoti bistvo spolnosti.
  • Krščanstvo ni nikoli nasedlo lažem o spolnosti, kot so prešuštvo, prostitucija, neprimerno poželenje in LGBT ideologija. Nekateri kristjani se teh zapovedi ne držijo, toda Cerkev jih od nekdaj prišteva h grehom.
  • Kljub številnim znanstvenim dokazom, kako škodljiva je na dolgi rok pornografija, je Cerkev ena redkih, ki opozarja na njene posledice.

Ali je napačno razumljen krščanski nauk poškodoval vaše spolno življenje?

Žal se včasih zgodi, da mož ali žena v zakon vstopita ranjena zaradi napačno razlaganega cerkvenega nauka o spolnosti. Parkerjeva opozarja, da mora Cerkev temu področju posvetiti še več pozornosti: »Odgovorni smo, da učimo in živimo Božjo resnico!«

Težava ni v samem Božjem načrtu, ampak v tem, da smo kristjani nepopolni, zato (hote ali nezavedno) delamo tudi slabo. Parkerjeva pravi: »Verjamem, da so imele stare gospe iz cerkve najboljši namen, ko so mi v srednji šoli zabičale, naj držim noge skupaj. Želele so si, da bi imela nekoč srečen zakon, zato so mi hotele povedati, naj seks prihranim za svojega moža. Hotele so me obvarovati pred posledicami, ki jih prinaša nepremišljena izvenzakonska spolnost. Želele so mi povedati, da seks ustvarja povezanost med možem in ženo.«

Bog si je zamislil seks kot blagoslov.

»Seveda je bil nasvet grozen,« nadaljuje Parkerjeva. »Toda enako grozno je, da niso znale bolje! Danes zelo sočustvujem z nepopolnimi krščanskimi ženami, ki se niso nikoli naučile o svetem in hkrati vročem seksu, ki ga je Bog namenil zakoncem, ter o načinu, da bi o tem krasnem Božjem darilu pričevale drugim.«

»Če je Cerkev ali kdo od kristjanov s svojimi besedami ali dejanji poškodoval vaše dojemanje spolnosti, je morda čas, da jim poskušate odpustiti. Ne govorim o težavah, ki se dogajajo v tem trenutku in jih je treba reševati, in prav gotovo ne govorim o preteklih ali sedanjih zlorabah, ki jih ne smemo spregledati. Toda morda je čas, da se poslovite od jeze in zamere, ki jo zadržujete ves ta čas,« piše Parkerjeva.

Resnični Božji načrt

Slabe vzorce je treba nadomestiti z dobrimi! Hiter povzetek Božjega načrta za spolnost gre takole:

  • Spolnost je bila ustvarjena za ustvarjanje potomcev, obnovitev poročne obljube, združitev in veselje.
  • Zato je spolnost namenjena zakoncem.
  • Spolnost bi morala biti obojestransko želena in zadovoljujoča.
  • Izzivi v spolnosti so pričakovani, glede na to, da živimo v nepopolnem svetu, a jih lahko rešimo s pozornostjo, trudom in enotnostjo.
  • Grehi na področju spolnosti poškodujejo posameznika in intimnost v paru, zato se jim je treba izogibati, se jih pokesati ter jih nadomestiti z boljšim ravnanjem.
  • Spolna združitev »v eno telo« med možem in ženo odseva Božje hrepenenje po intimnem odnosu s svojim ljudstvom.
  • Spolnost na zemlji je predokus nebes.

Kjer smo kristjani zgrešili, Kristus ne bo

»Glede na mojo težko preteklost in začetne zakonske težave ne bi smela imeti čudovitega spolnega življenja s svojim možem, kakršnega imam,« pravi Parkerjeva. »Trdno verjamem, da najina intimnost cveti zaradi Kristusa in njegove odrešujoče moči.«

Prijeten seks je mogoč tudi izven načrta, ki ga ima Bog za nas, toda v tem primeru ne bo nikoli postal vse, kar je lahko. »Bog si je zamislih seks kot blagoslov – včasih tudi kot izziv, ki nas prisili, da rastemo – toda predvsem kot blagoslov. Morda je interpretacija krščanskega nauka škodovala vašemu spolnemu življenju. A hkrati je v njem ključ za rešitev. Kar smo kristjani zgrešili, lahko Kristus ozdravi.«

Komentarji

  1. Pristna spolnost je Božji dar zakoncema.
    Pristna spolnost je brez sramu, ker sram ovira pristno spolnost.
    Ljubosumje je strast, ki z vnemo išče kar težave ustvarja !
    Eifersucht ist die Leidenschaft, die mit eifer sucht , was leiden schaft !!

  2. Prijeten seks ni nikoli izven Božjega načrta. Če se držimo nauka Janeza Pavla II o teologiji telesa, ko pravi, da je spolni akt molitev, so taki pomisleki skorpulantski.
    Menda ni Bog ustvaril spolnosti zato, da bi se imeli čemu odpovedovati. Obratno. Tako kot je ustvaril hrano. Ni je ustvaril zaradi posta.

  3. Super, da o tem pišete!

    Vendar:

    Ali samo REDNO samozadovoljevanje ni OK?

    Ti bi pomenilo, da je NE-redno oz. občasno samozadovoljevanje OK.

    Pa NI:

    Ljubezen je samo-podaritev. Drugemu, za njegovo dobro.

    Samozadovoljevanje ni ljubezen. Je nasprotje ljubezni. In to vedno.

    Celo takrat, ko si so-zakonca “vzamemo” samo zato, da potešimo svojo strast. V tem primeru ga/jo popredmetimo. Poteptamo njegovo/njeno dostojanstvo. In jo/ga uporabimo, da se samo-zadovoljimo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.