Slovenska mladina ima res kul zavetnika

Foto: WikiCommons

Glas, iskanje in resnične potrebe mladih v Cerkvi lahko morda še najbolje pomaga slišati in nanje odgovoriti tisti, ki jih razume, ima res dobre (z)veze in ima hkrati veliko moč posredovanja v življenju enega mladega človeka ali pa cele populacije mladih. Zato je pred vami nekaj razlogov, zaradi katerih je dobro poznati in se priporočati zavetniku slovenske mladine, blaženemu Lojzetu Grozdetu, ki danes goduje.

1. Prvi razlog je seveda ta, da je najmlajši med slovenskimi blaženimi. Mučeniške smrti je umrl star le 20 let. Današnji 97. rojstni dan bo tako praznoval v nebesih. Bil je fant poguma in močne vere, ki je zgled, da za svetništvo niso (nujno) potrebna leta duhovništva ali življenja v samostanu, ampak je čisto realno postati svetnik že v osnovni in srednji šoli.
2. Prepoznaval je pasti življenja mladih, kot so izzivi najstniških let, pubertete, iskanja prave življenjske poti, poklicanosti … Enkrat je bil zaljubljen, drugič je hotel postati duhovnik. Videl je pasti brezciljnosti in življenja brez vere. V vsem svojem iskanju se je ves čas zanašal na Boga in se ljudem trudil kazati pot k njemu. A tudi sam se je soočil z iskanjem vere, dvomom … “Sem misli, da Enkrat je bil zaljubljen, drugič je hotel postati duhovnik. Videl je pasti brezciljnosti in življenja brez vere.sem sam, sredi življenja valov, sredi besnečih vetrov in nisem vedel kam,” je zapisal v eni od pesmi, ki opisujejo njegovo iskanje Boga.
3. Poznal je tudi ljubezenske težave, a je hkrati najprej in pred vsem ljubil je Boga. Željo po ljubezni in sprejetosti je v eni od svojih pesmi opisal takole: “Moj Jezus, Ti poznaš srce mlado, veš, kaj ga osrečuje, kaj boli, kako mi po ljubezni kar kriči, ker čuti se osamljeno tako.” A pisal je tudi ljubezenske pesmi …
4. Čeprav je bil Grozde ves čas študija med najboljšimi v razredu, se je nadvse veselil počitnic. “Zbogom mesto, zbogom knjige in profoksi vi tirani in nadležne šolske brige, več ne bomo vam tlačani,” je tudi zapisal.
5. Bil je tudi izjemno aktiven. Bil je član Marijine kongregacije in dijaške Katoliške akcije, ki sta ga krepili pri oznanjanju vere med sošolci. Poleg vestnega študija je pisal tudi poezijo in prozo. Ohranjenih je 22 njegovih proznih besedil in 153 pesmi. Verjetno bi bil eden najbolj znamenitih literatov 20. stoletja, če bi mu bilo dano živeti dlje.
6. Ni se smilil samemu sebi. Bil je pogumen, upal je tvegati, bil je trden, vztrajen, zvest. Čeprav je bil nezakonski otrok in mu življenje še zdaleč ni prizanašalo, se je boril za to, v kar je verjel. Ni ga bilo strah spregovoriti, nagovarjati, učiti, pomagati. Ljudem je želel pokazati resnico – ne le z nagovori, temveč predvsem z življenjem, ki je imelo temelje v molitvi, ljubezni do Marije in evharistiji.
7. Ljubil je svojo domovino. Slovencem in Sloveniji je posvetil številne pesmi. Tudi če je pisal pesem na drugo temo, jo je marsikdaj sklenil z ljubeznijo do domovine, naroda in Boga. Močno je cenil slovenski jezik in naravo. Za domovino, vero in Boga bi dal in je dal vse. Zanje se je bil pripravljen boriti in zanje je mlad tudi umrl. In res ne vem, kaj je bolj kul od tega.

“Dasiravno nas je malo, nočemo se umakniti, hočemo še vedno biti; nas ne boste kar za šalo. Ni nebo pravice dalo vam velikim nas zatreti. Dasi moramo trpeti in prenašati krivice in teptate nam pravice: Smo in hočemo živeti,” je zapisal še v času, ko samostojna država ni bila nič samoumevnega. Ker je deloval v času razkola v Cerkvi in slovenskem narodu – slednji se še danes ni končal – je tudi priprošnjik “za spravo slovenskega naroda,” ki si je želimo tudi mladi.

Grozde je tudi zavetnik Stične mladih. Je klen slovenski zgled svetosti v mladosti. Spoznate ga lahko tudi preko filma Srce se ne boji ali njegovih pesmi. Meni posebej ljube so tiste, ki so uglasbene za mlade (npr. tale).