Res vemo, kaj jemo?

Foto: Canva

Nedavna uredba, da bodo številnim prehranskim izdelkom po novem lahko dodane štiri žuželke, je sprožila nemalo ogorčenja. Marsikomu se že ob misli na hrano, ki so ji dodane žuželke, obrača želodec. Vse razlage, kako obogatena naj bi bila zaradi tega hrana in kako je to super hrana prihodnosti, so v tem primeru brezpredmetne. Medtem pa drugi mirno skomigajo, da so to le predsodki in se nimamo česa bati, saj bo vse označeno. Pa smo res lahko brezskrbni?

Kaj vsebujejo prehranski izdelki?

Če pogledamo seznam sestavin na izdelku, ki ga kupimo, lahko vidimo, da vsebuje veliko več sestavin, kot bi jih pričakovali. Polno je E-jev, za katere povprečen državljan niti ne ve, kaj pomenijo, še manj, kakšna je njihova vloga v izdelku.

Po novem pa bomo v izdelkih lahko zasledili mokarja (Tenebrio molitor), kobilico (Locusta migratoria), hišnega murna oz. črička (Acheta domesticus) in malega mokarja (Alphitobius diaperinus). Ti bodo le dodatek k že sedaj številnemu seznamu snovi, ki jih vsebujejo prehrambeni izdelki  in ob katerih bi se marsikomu gabilo, če bi v resnici vedel zanje.

Bolj kot vprašanje, ali je sprejemljivo jesti čričke ali ne, se je pomembno vprašati, zakaj ali čemu potreba po njihovem dodajanju v našo prehrano.

Prehrambena industrija morda oglašuje naravne arome, nizkokalorično vrednost živil in vitamine od A do Ž, ni pa pričakovati, da bo oglaševala uporabo ribjih mehurjev, peska ali človeških las, kaj šele bobrovih analnih žlez. Verjeli ali ne, vse to se tudi nahaja v prehranskih izdelkih.

Pa na kratko poglejmo nekaj substanc, ki se nahajajo v živilskih izdelkih.

  • Zmleti hrošči košeniljka. Te uporabijo, da dobijo škrlatno rdeče barvilo (karmin).
  • Bobrove analne žleze. Mešanica analnih izločkov in urina bobrov okrepi okus vanilje in maline v sladoledu.
  • Posušeni ribji mehurji. Ti dajejo pivu zlat sijaj. Uporabljajo se predvsem v britanskih pivih.
  • Pesek oz. silicijev dioksid. Je sredstvo proti strjevanju, ki nase veže vlago.
  • Želatina, ki jo pridobivajo iz svinjske kože. Uporablja se kot želirno sredstvo, recimo v žele bonbonih.
  • Lanolin, ki je maščobni izloček v ovčji volni. Uporablja se za mehčanje žvečilnih gumijev, iz njega pridobivajo vitamin D.
  • Človeški lasje. Iz njih pridobivajo L-cistein, ki ga uporabljajo recimo pri pekovskih izdelkih. Zaradi njega je kruh tako mehak.
  • Račje perje se uporablja v enak namen kor človeški lasje.
  • Čistilna sredstva.
  • Natrijev bisulfit, ki se nahaja v večini čistilnih sredstev za wc školjko. V živilih ga uporabijo zaradi podaljšanja roka uporabnosti in za pobeljenje razbarvanega krompirjevega čipsa.
  • Amonijak, ki ga v živilih uporabijo za ubijanje klic na manj kakovostnih izdelkih iz govejega mesa.
  • Podganje dlake, ki se naključno pojavijo v tablicah čokolade.
  • Izločki ščitastih uši. Ti vsebujejo lepljivo snov (šelak), ki se uporablja predvsem kot slaščičarska glazura oz. trdni premaz, ki naredi bonbone in druge sladkarije sijoče.
  • Antibiotiki, ki jih dajejo živini z namenom, da je njihova rast večja in hitrejša. V EU je uporaba v ta namen sicer prepovedana.
  • Morske alge. Iz njih estrahirajo karagenan, ki ga uporabijo kot zgoščevalec in emulgator. Injicirajo ga tudi v meso, da zadržuje vodo.

Če preverite oznake in nenavadno zveneče sestavine ter bojkotirate najbolj očitne oblike predelane hrane, se boste še vedno težko izognili vsem 6000 aditivom za živila. Vsem aromam, zgoščevalcem, emulgatorjem, sredstvom  za glazuro, izboljševalcem okusa, belilom in vsemu drugemu, kar nam niti na pamet ne pade. To je sodobna proizvodnja hrane.

Vrhunska salama, domača štruca iz kislega testa, tradicionalni sir, razkošne belgijske čokolade, posebne kave, čudežni probiotični napitki in sestavine, ki dajejo vtis, kot da izvirajo iz babičine kuhinje, so zelo privlačne za potrošnike, a tudi veliko bolj obdelane, kot bi si mislili.

Živilom, ki jih kupimo v trgovini, zaradi industrijske pridelave in predelave težko rečemo prava hrana.

Res potrebujemo vse to?

Bolj kot vprašanje, ali nam je sprejemljivo jesti čričke ali ne, se je pomembno vprašati, zakaj ali čemu potreba po njihovem dodajanju v našo prehrano. Je to res tisto, kar nam bo koristilo in kar potrebujemo?

Človeško telo potrebuje beljakovine. Povpraševanje po virih beljakovin je z naraščanjem prebivalstva vedno večje. Te lahko dobimo iz živalskih in rastlinskih virov. Tudi iz žuželk, ki pa so Evropejcem ne najbolj privlačen vir beljakovin. Zato se jim na veliko izogibamo. V naši kulturi veljajo za znak umazanije in nečistosti. Kdo je že zavrgel celo vrečko polente ali kosmičev, ker je v njej našel molja? Očitno imamo razloge, zaradi katerih poskušamo preprečiti hrošče v naši hrani, namesto da bi jih jedli.

Kdo je že zavrgel celo vrečko polente ali kosmičev, ker je v njej našel molja? Očitno imamo razloge, zaradi katerih poskušamo preprečiti hrošče v naši hrani, namesto da bi jih jedli.

A proizvajalci hrane želijo spodbuditi ravno uživanje le teh. Ker se že pogled na žužke marsikomu upira, so našli način, da to zaobidejo in vseeno normalizirajo njihovo uživanje. Žuželke zmeljejo v prah, z njim pa potem lahko naredijo kar koli oz. ga dodajo v kar koli.

Res je, da je uživanje žuželk v azijskih državah običajna praksa, a tam žuželke ne predstavljajo glavne prehrane – so bolj dodatek oz. prigrizek. Nasprotno pa bodo v Evropi lahko dodane v vsa osnovna živila in bo njihova uporaba veliko bolj masovna. Kakšen bo vpliv tega na zdravje ljudi, s tem se stroka in politika ne ukvarjata. To skrbi le peščico ljudi.

Zgodovina predelave hrane je polna sestavin, ki so bile sprva predstavljene kot varnejše, bolj zdrave in bolj zaželene, a so bile pozneje razkrite kot ravno nasprotno. Recimo hidrogenirana rastlinska olja v margarini so se aktivno promovirala kot bolj zdrava od naravnih nasičenih maščob v maslu, za kar danes vemo, da ne drži. Zato tudi uradno stališče, da neka snov ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, ni prav nič pomirjujoče.

Kdo je srečni dobitnik?

Sprašujem se, kaj je narobe s hrano, ki smo jo bili vajeni do sedaj in s katero so se preživljale generacije in generacije naših prednikov. Morda je problem v tem, da takšne hrane skorajda ni več. Živilom, ki jih kupimo v trgovini, zaradi industrijske pridelave in predelave težko rečemo prava hrana.

Kaj je narobe s hrano, ki smo jo bili vajeni do sedaj in s katero so se preživljale generacije in generacije naših prednikov?

Mar bo res moka, obogatena s črički, boljša in bolj zdrava prehranska alternativa moki, pridelani na samooskrbni slovenski kmetiji? Zakaj se politika ne zavzema za aktivno podporo lokalne pridelave hrane, ki je polnovredna in brez nepotrebnih dodatkov, ki bolj pašejo v kemično industrijo kot pa na krožnik? Zakaj v času krize države plačujejo kmetom, da uničijo pridelek? Zakaj so helikopterji požigali nepregledna polja zrele pšenice v Ukrajini? Zakaj so na Nizozemskem sprejeli takšne okoljske ukrepe, da so iz kmetovanja čez noč izločili številne kmete? Zakaj želijo v Angliji izplačati kmete, če bi opustili kmetovanje? Bo res industrijska pridelava hrane dala to, kar narava ne zmore? Ji res ne zaupamo več?

Nekaj pa je gotovo: nova živila predstavljajo predvsem dobro priložnost za zaslužek. Nekaterih. Tistih, ki že desetletja krojijo usodo prebivalcev sveta. Tistih, ki so polni praznih obljub. Tistih, katerih »darovana« semena v države v razvoju, niso pripomogla k boljši preskrbi s hrano, pač pa le povečale nadzor nad ljudmi. Če vas zanima več na to temo, priporočam v branje knjigo Semena uničenja.

Vladajoča politika naj bi skrbela za dobro ljudi in delala v njihov prid. A se bojim, da se je resnična skrb za ljudi končala z Marijo Terezijo in njeno »uredbo« o obveznem sajenju krompirja.

 

https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15563650.2017.1349320?fbclid=IwAR0LrdnsLL39N1WstLK0zTjJVZPgY3ZiJnAdHZ1X1LFvVioDKHA39C_isJg

https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2015/feb/21/a-feast-of-engineering-whats-really-in-your-food

https://www.businessinsider.com/11-disgusting-ingredients-that-arent-advertised-in-food-2012-3#beer-fish-bladders-3

https://www.health.com/condition/digestive-health/18-most-sickening-food-ingredients

https://www.foodwatch.org/en/news/2022/hunger-games-and-locked-in-pesticides/

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Očitno se nas hočejo znebit,z cepljenjem, vojno in lakoto,kot je napisal Klavs Švab,zmanjšat na eno milijardo in uvesti transhumanizem.Jaz mislim da jim to ne bo uspelo,brez žrtev pa ne bo šlo.Že zdaj jih je veliko,kot v vsaki vojni.Delajo v luči deokracije,ki že slepi vidijo da to ni.Pa srečno!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja