Imate res problematičnega otroka ali pa ste vi problematičen starš?

Foto: Canva

“Če je kar koli, kar želimo spremeniti pri otroku, moramo najprej preučiti in dobro pogledati, ali ni to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti pri sebi.”

Ljudje velikokrat govorijo o problematičnih otrocih, pri čemer kot takega smatrajo otroka, ki zahteva veliko pozornosti ali “popravljanja”.

Toda ali ne potrebuje vsak otrok kdaj več pozornosti kot drugi otroci in se njegove potrebe po pozornosti spreminjajo iz trenutka v trenutek? In kaj je »popravljanje«? Je to kazen, usmerjanje vedenja ali uporabo nagrad za »pravilno« obnašanje«? Popravljanje pomeni, da je z otrokom nekaj narobe. Pa je to sploh možno? Ali pa je nekaj narobe z našim stališčem do otroka?

Veseli, samozavestni in skrbni otroci odraščajo v vzdušju zaupanja in prilagodljivosti. Odrasli in otroci si delijo mnogo vedenj, ki se smatrajo kot problematična, če se pojavijo pri otroku. Zakaj torej je to »problem otrok«, ne pa “problem starša”?

Odgovorite si na naslednja vprašanja:

Ali ste kdaj …

… govorili s polnimi usti?

… preskočili brokoli in pojedli sladoled?

… pozabili reči “prosim” ali “hvala”?

… odšli spat kasneje kot po navadi?

… raje spali v družbi kot sami?

… si pozabili umiti zobe?

… razbili skledo ali krožnik?

… jokali, ko ste bili vznemirjeni?

… postali nemirni, ko vam je bilo dolgčas ali ste bili živčni?

… postali razdražljivi, ko ste bili utrujeni ali bolni?

… se odločili, da ne želite deliti svojih stvari?

… se razjezili, ko drugi niso naredili tistega, kar ste želeli?

… niste prišli takoj, ko so vas poklicali?

… pustili svoje obleke in stvari ležati okoli?

… se raje igrali ali se sprostili namesto opravili gospodinjska dela ?

… potrebovali večkratne opomine?

… govorili preveč na glas?

… se zmedli? sanjarili?

… bili jezni, ko so vam drugi narekovali, kaj naj storite ?

… imeli težavo shajati z drugimi?

… se izognili stiku z očmi?

… iskali pozornost namenjeno le vam?

… se umaknili, če niste dobili podpore, ki ste jo potrebovali?

… se počutili prizadete, če ljudje vaših čustev niso jemali resno?

… se pritoževali, če ste morali dolgo sedeti v avtu?

… pozabili, kam ste nekaj odložili?

… se zlagali, da bi se zaščitili pred neodobravanjem?

… potrebovali podporo, kadar ste bili razburjeni ali vas je bilo strah?

… potrebovali odobravanje?

… se pritoževali, če vam je vreme pokvarilo načrte?

… bili razočarani, če niste mogli ugotoviti, kako se nekaj naredi?

… postali nepopustljivi pri tem, da stvari naredite na svoj način in ob svojem času?

… bili razočarani, če niste mogli izpolniti pričakovanj drugih?

… se pritoževali, ko ste bili razočarani ali zdolgočaseni?

… postali razdražljivi brez očitnega razloga?

… zavrnili objeme in poljube?

… odšli, ko vam je kdo pridigal?

… težko rekli “Oprosti”?

… se počutili neprijetno, ko so drugi govorili o vas v vaši prisotnosti, kot da vas ni zraven?

… se negativno odzvali na grožnje, podkupnine, ali druge oblike manipulacije?

… postali preobremenjeni z obsežnimi navodili ali pojasnili?

… imeli težave pri nadzoru svojih čustev?

… se pritoževali, ko so vas narobe razumeli?

… želeli biti nekaj časa sami?

… potrebovali zagotovilo, da ste ljubljeni in cenjeni?

Kaj mislite? Bi rekli, da ste problematičen starš? Če že otroke označimo za problematične, bi bilo pravično do nas in do otrok, da bi tudi sebe označili kot problematičnega starša, saj počnemo iste stvari. Problem je torej v »etiketi« in ne v otroku.

Vir: naturalchild.org