Leta 2016 so na Švedskem v ustavo zapisali, da imajo samske ženske enake pravice dostopa do državnih programov za zdravljenje neplodnosti kot pari. A že po petih letih med samskimi aktivistkami vre, saj naj bi bile čakalne vrste predolge. Zdravstvenim oblastem očitajo, da se ne držijo dogovorov, s katerimi naj bi jim olajšale pot do materinstva.
Ob tem, da je v letih od potrditve reforme postopek umetne oploditve prestalo že 1600 samskih žensk, je Annila Strndhäll, nekdanja švedska ministrica za socialne zadeve, ki je bila pred leti pristojna za sprejetje zakonodaje, dejala, da gre očitno za zelo priljubljeno reformo ter da je še vedno ponosna na to, da so jo sprejeli.
Skupaj z njo mnogi izražajo svoj ponos nad sprevrženo logiko, ki je že zdavnaj odkorakala iz zavetja zdravega razuma. Med njimi je tudi Malin Östensson, ki bo letos dopolnila 37 let in ima leto dni starega sina Kirana, ki je plod umetne oploditve. “Pred petimi leti, po razpadu zveze, sem dobila potrebo po otroku in zdelo se mi je, da je najbolje, da to storim sama. Švedski sistem je res dober za samske mame, tako zaradi subvencij kot tudi zaradi dolgega materinskega dopusta in cenovno ugodnega varstva,” je razložila za BBC.
Pravice, ki jih kričimo v nebo in takojšnja zadovoljitev svojih potreb so nas pripeljale do točke, ko se bo potrebno odločiti, v katero smer si želimo.
Ker, seveda, otrok je ena tistih stvari, ki si jih zamislimo za boljši statusni simbol in položaj ter potešitev naših egoističnih potreb. Nato se postavimo v vrsto in krcamo sistem, ker ne zagotovi dovolj darovalcev sperme, in še glasneje udarjamo po vodilnih, ker imajo še do tisto malo sperme, ki je je na voljo, prednostni dostop pari.
Da, vsak ima svojo zgodbo. A to, da je bilo umetno oplojenih kar 1600 samskih žensk, priča o tem, da so na Švedskem (pa gotovo še marsikje, kjer omogočajo podobno) močno zašli s poti. Se kdo vpraša, zakaj se toliko samskih žensk obrača po tovrstno pomoč? Da ne gre nujno za zdravljenje neplodnosti, ampak željo po tem, da bi ženske otroka imele same, brez moškega … Zakaj morajo vsi ti spočeti otroci odraščati brez očetov samo zato, ker so se tako odločile njihove mame? Nikogar ne skrbi razpad vrednote zdravega družinskega okolja? Je individualizem že tako zarezal v vse pore vsakdanjega življenja, da sploh ne potrebujemo več pristnih, naravnih stikov? Smo res že tam, ko vse, očitno dejansko vse, deluje po sistemu “naroči in prevzemi”?
Pravice, ki jih kričimo v nebo in takojšnja zadovoljitev svojih potreb so nas pripeljale do točke, ko se bo potrebno odločiti, v katero smer si želimo. Bomo končno spet začeli uporabljati zdravo pamet in se kot družba začeli zavedati, da obstajajo zakonitosti človeške narave, ki je nobena novodobna izmišljotina in nobena ustava ne moreta spremeniti? Da obstajajo potrebe človeške narave po življenju v skupnosti in po usklajenem darovanju in prejemanju in da bomo brez tega kot družba propadli?
Nešteto vprašanj se poraja ob tej dolgi čakalni vrsti, pred katerimi si zatiskamo oči pod pretvezo svobodnih odločitev. Znamo odgovoriti nanje?
Največ, kar lahko stori mama za svojega otroka je, da mu priskrbi dobrega očeta. Bitja, ki ga imaš najraje na svetu, ne moreš prikrajšati za najpomembnejše. To je moje mnenje. Sprašujem se, kako je z ženskami, ki menijo, da je oče odveč. Nekaj sem jih poznala že v času moje mladosti, vse so bile zagrenjene in so življenje peljale v čudne smeri. Upala sem, da je takšno naziranje žalostna stranpot prenažrtih sedemdestih 20. stoletja. Pa očitno ni, navkljub vsem žalostnim zgodbam, ki so že davno odrasle in odkrile svojo očitkov polno plat.
Do zanostive je ženski tako lahko priti … da take državne podpore sploh ne potrebujejo. Govorim za Slovenijo! Moška populacija je resno ogrožena. Slovenija ima že tako sindrom matere … Ko ne bi poznal precej žensk, ki so moškega izkoristile samo za “nujno zlo” in potem si izmislile 100 stvari, da otroka več ni videl. Trenutno je vsa zakonodaja na ženski strani. Tudi nova “spolno nasilje v družini”, ki se počasi uveljavlja je samo še ena oblik, kako se bo ženska še lažje znebila moškega, ko ga ne bo več rabila. Žalostno. Odnosi kot taki so na psu …