Velikokrat naletim na zapise in pogovore o tem, kako zelo slabo socialno in zdravstveno podporo države imamo. Pa je res vse tako slabo?
Imam prijateljico, ki živi v tujini. Ko je pred leti postala mamica, ob sebi ni imela nikogar, ki bi ji priskočil na pomoč. V skrbi za dojenčka je popolnoma pozabila nase, kar je mladi družinici povzročilo še dodatne skrbi.
Nikogar ni bilo, ki bi ji lahko pomagal. Niti z izkušnjami, nasveti, kaj šele s konkretno fizično pomočjo. Ne mame, sestre, tašče ali svakinje, nikogar od domačih.
Imela je krog prijateljev iz novega kraja, a ob tem dogodku sta bila z možem prepuščena sama sebi. Mož je šel kmalu spet delat, zaradi napornega urnika je cele dneve z malo dojenčico preživljala sama.
Po dveh mesecih je začela srečevati prijatelje, znance, vsi so jo pozdravili z navdušenjem: “Ja super si, čudovito izgledaš!”, “Vidim, da si dobro, čisto fit!” in podobno. Ker če kmalu po porodu izgledaš v formi, pa čeprav je ta izguba kilogramov posledica izčrpanosti, si dobro. In ni potrebno, da bi te kdo spraševal, kako v resnici si.
Če kmalu po porodu izgledaš v formi, pa čeprav je ta izguba kilogramov posledica izčrpanosti, si dobro. Ni potrebno, da bi te kdo spraševal, kako v resnici si.
Priznala mi je, šokiralo jo je, prizadelo, kako so jo ocenili glede na njen zunanji videz. Resnica je bila povsem drugačna. Povedala mi je, da je bila slabo, zelo slabo. Nikogar ni imela, ki bi ji pomagal, dnevi so bili zelo naporni, v skrbi za hčerko je popolnoma pozabila nase, jedla ni skoraj nič, kaj šele kvalitetno jedla. Posledično tudi mleka ni imela dovolj, a se tega ni zavedala. Izmučena in neprespana je skrbela za deklico, ki je vedno več jokala, bila je lačna. Počasi so se stvari uredile, a kmalu za tistim je morala iti nazaj v službo, saj je imela samo štiri mesece porodniškega dopusta.
Pred meseci sem tudi sama postala mamica. Saj ne vem, mogoče je bilo zame lažje tudi zaradi tega, ker sem veliko stvari vedela tudi že od sestre, prijateljic …
A neizmerno sem hvaležna možu, ki se je odločil, da bo doma cel mesec, in za službo, ki jo ima, kjer so mu to omogočili. Hvaležna sem za vse pravice, ki jih imava kot starša. Pravico do starševskega dopusta, nadomestila, krajšega delovnega časa …
Hvaležna sem za vse pravice, ki jih imava kot starša. Pravico do starševskega dopusta, nadomestila, krajšega delovnega časa …
In za naše zdravstvo, ki nam omogoča najprej dobro oskrbo v porodnišnici, pa tudi na pediatriji, če otrok to potrebuje. Vem, različne izkušnje imamo, a na koncu je glavno, da mamica in dojenček prideta domov zdrava.
In tu je še patronažna sestra, ki nas obišče, ko pridemo domov. Saj vem, marsikomu je odveč, različni smo, a marsikomu je v veliko pomoč in oporo.
Vsekakor sem hvaležna tudi za najine starše, ki so dovolj blizu in pri močeh, da bi nama z veseljem pomagali, če bi bilo potrebno. Na srečo do sedaj njihove pomoči nisva potrebovala. A že samo zavedanje, da so nama na razpolago, nama je sploh v začetku odgnalo kakšno skrb.
Velikokrat naletim na zapise in pogovore o tem, kako zelo slabo socialno in zdravstveno podporo države imamo. Pa je res vse tako slabo?
Velikokrat naletim na zapise in pogovore o tem, kako zelo slabo socialno in zdravstveno podporo države imamo. Pa je res vse tako slabo?
Jaz s svojo prijateljico ne bi zamenjala. Ona bi z mano takoj! Velikokrat pomislim nanjo, koliko bi njej pomenil obisk in pomoč patronažne sestre. Da bi ji svetovala glede njene prehrane, glede nege dojenčka … Koliko bi njej to olajšalo prve dneve, tedne.
Sama si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi morala iti po nekaj mesecih delat in tako majceno dete prepustiti vzgojiteljem v jaslih. Super je, da sem lahko doma in da mi država to omogoča. Ne predstavljam si, kako bi hodila delat in se posvetila uvajanju goste hrane. Pa je to samo en primer.
Svoje prijateljice nisem nikoli slišala, da bi se pritoževala, pa ji res ni bilo lahko. Nikoli je nisem povprašala o tem, priznam, a sem velikokrat pomislila na to, kakšno srečo imam, da se lahko v tako veliki meri posvečam svojemu otroku.
Včasih me prav žalosti, kako smo negativni, kako ne znamo stvari pogledat od daleč. Razlogov za tarnanje bi bilo hitro manj.
Foto: gardenmama.typepad.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!