Pokukajmo v zakulisje festivala družin!

Kdo vse pripravlja letošnji že 6. festival družin, ki bo 3. junija na Rogli, kaj jih pri tem žene in kaj pripravljajo …

Dober teden pred festivalom družin smo želeli začutiti, kaj se dogaja v zakulisju in kaj vse se družinam obeta v nedeljo, 3. junija na Rogli. Del tega so razkrili trije aktivni pripravljavci festivala – Polonca Sokol, ki kot vodja projekta bdi nad vsemi nitkami, Jasna Dolenc, ki se skupaj z ekipo drugih prostovoljcev trudi obuditi pozabljene igre, in Simon Potnik, zreški župnik, ki z mnogimi mladimi soustvarja duhovni program na festivalu družin. 

Polonca Sokol, vodja festivala

Kaj bo po prvih petih letih festivala letos drugače?

Z letošnjim letom smo vstopili v novo petletno obdobje. Ob analiziranju preteklih festivalov smo se odločili obdržati nekatere dobre stvari, ki festival družin delajo drugačnega od ostalih družinskih dogodkov: na primer predavanje, družinska sveta maša in delo s prostovoljci.

Počasi pa je zrasla želja, da bi se iz turističnih središč prestavili v naravo, kjer človek veliko lažje pride v stik s samim seboj in s svojimi najbližjimi. Sodelovanje z Roglo je odlična priložnost za to, zato smo celoten festival prilagodili dogajanju v naravi.

Ob vsem tem pa smo si zadali še višji cilj. Do sedaj je bil namen festivala, da se družine družijo med seboj in se imajo fino. Letos pa želimo korak dlje, z vsebinami bi radi izpolnili željo vsakega človeka po samouresničitvi. Da bi se moški počutil uresničen kot oče in ženska kot mama.

Kako nameravate to doseči?

Ustvariti želimo pogoj za to: delavnice ne bodo namenjene samo otrokom, temveč so zastavljene tako, da aktivirajo celo družino, program na odru bo animiral tudi starše, nove so duhovne vsebine, pomemben pa je tudi izobraževalni del, ki bo staršem pomagal na poti k sproščenemu starševstvu.

Bo to letošnje osrednje sporočilo staršem?

Ja, predvsem to, naj bodo sproščeni in naj poslušajo svoj starševski čut, ki je naravno položen vanje. Želela bi reči, da za starševstvo ne potrebujemo knjig in nasvetov, vendar smo se danes zaradi življenjskega ritma že tako oddaljili od čutenj, da je dobro, da nas včasih kdo spodbudi, naj se sprostimo, si prisluhnemo in se ne obremenjujemo toliko z okolico. To spodbudo smo vključili tako v predavanje na festivalu, kot tudi v zgoščenko, ki je vključena v festivalski paket. Tudi s tem paketom se mi zdi, da smo letos ustvarili nekaj zelo posrečenega, saj lahko cela družina za 19 evrov dobi topel obrok, izobraževalni CD, spust z letnimi sankami in še nekaj drugih presenečenj.

Bo pa festival kot celota ponudil še mnogo idej, kaj vse je mogoče početi skupaj z družino – tudi doma in brez dragih igral. Le z malo domišljije in časa. Vodi nas želja po preprostosti …

Česa se kot vodja projekta letos najbolj veseliš?

Ravno tega, da bo festival drugačen. Ker smo vsako leto razmišljali, kako naredit drugačen dogodek in letos se mi zdi, da nam je s skavti in labirintom in Roglo in starimi igrami in bolj preprostimi izbirami res uspelo, da bo to res rodilo drugačne in navdušujoče vsebine.

Jasna Dolenc, prostovoljka

Kaj te je pritegnilo k sodelovanju na festivalu družin?

Kot prostovoljka bom letos na festivalu družin sodelovala že četrto leto. Organizatorji festivala so »iz drugih krogov« in starejši od mene, kar me je pritegnilo že v prvem letu sodelovanja. Kljub temu, da sem se takrat večinoma zadrževala v mladinskih krogih in festivalih, sem čutila, da me zanimajo tudi ljudje, ki so si že izbrali svojo življenjsko poklicanost, družino. Glavni razlog, da sodelujem še danes, je vzor vsake mame, vsakega očeta, vsake družine, h kateri mi seže pogled, in opravljeno delo na tem festivalu. S pomočjo vsega tega lahko grem bogatejša naprej po svoji poti.

Od kod vse sta izbrskali stare igre?

Najprej se je našlo sedem super prostovoljcev, od katerih si je vsak sam izbral eno od »pozabljenih iger«. Za vsako lahko rečem, da je obogatena s spominom naših staršev, so pa te igre bogatile tudi naše otroštvo in krojile tudi prve dogodivščine vaške druščine. Ker teh dogodivščin nikoli ne pozabiš, mi je vsaka od izbranih iger na poseben način všeč.

Kako boste v igre vključevali vse člane družine?

Igre bodo za vse starostne skupine otrok. Menim, da smo iger potrebni tako mladi kot stari, sploh pa za dobro igro potrebujemo dobro ekipo – in če kje, potem se v družini naučimo medsebojnega sodelovanja, medsebojne spodbude, akcije in tudi zamenjave, če kdo od članov opeša. Zato smo prepričani, da bodo tako starši kot otroci skupaj stopili na igrišče in si vsaj na ta dan vzeli čas za skupno igro in izziv!

Simon Potnik, duhovnik

Kako to, da ste se z mladimi tako aktivno vključili v pripravo?

Ker je festival v naši neposredni bližini, smo posebej veseli in se čutimo soodgovorne. In ker je pripravljalna ekipa tako dobrohotna, odprta in navdušuje s prostovoljstvom, ne moremo samo stati ob strani in gledati. Pomembno se mi zdi, da tudi kot duhovnik podprem dobro stvar, ki že obstaja, ljudi usmerim vanjo in jim z le malo truda omogočim, da doživijo neko tako krasno stvar.

S čim vas festival tako navdušuje?

Osebno čutim, da je to zadetek v polno; tudi če bi ga pripravljali prvič, bi bil zraven; ker pa se to, da je dober, potrjuje iz leta v leto, pa še toliko bolj. Mislim, da danes v naši družbi vlada velika lakota po družini. Ta lahkota je tako huda, da včasih niti ne vemo več, česa smo lačni! Festival pa na odprt, prijeten način odpira oči za vse to. Všeč mi je tudi, da je duhovnost na nek naraven način vpeta v celoto – tako kot tudi sicer v družinsko življenje. Družina se skupaj veseli, joče, jé, moli …

Kaj bi želeli družinam dati z duhovnim programom, ki ga pripravljate?

Sam bi želel vsaki družini dati občutek, da je dragocena, rad bi jo potrdil, potolažil, nasmejal, podprl v vsem dobrem … Mladim z vseh koncev Slovenije, ki bodo sodelovali, pa je vse skupaj tudi v veliko veselje. V tem vidijo priložnost, da na svoj način – iskriv, hudomušen in duhovno poglobljen – pričujejo za Jezusa, vero, življenje.