Tako, pa se oglašam tudi jaz. Dovolj imam skrivanja v množici in molčečega spremljanja, kaj se dogaja. Rada bi povedala, kar mi leži na duši. Kaj me ob noveli zakona skrbi.
Ampak preden me mogoče kdo označi za nestrpno, homofobično, sovražno, bi rada spregovorila prav o teh pojmih – kako jih razumem. Pravzaprav me te besede precej begajo, zadnje čase mi kar naprej prihajajo na uho. Ne samo, da mi pridejo na uho, ampak čutim, da so posredno ali neposredno namenjene tudi meni.
Kaj je kaj?
Strpnost ne pomeni, da se moramo z vsako stvarjo, ki jo drugi dela, misli ali želi doseči, tudi strinjati.
Strpnost oziroma nestrpnost. Dejstvo je, da smo vsi ljudje različni. Že samo genska zasnova je unikatna – ni dveh ljudi s popolnoma enakimi geni. Torej že fizično na vsem svetu in v vsej zgodovini ni dveh enakih ljudi. Potem pa so tu še mišljenje, čustva … Vsak človek gleda na stvari drugače, drugače razmišlja, drugače doživlja, ima drugačno mnenje. Vsak ima svojo preteklost, ki ga je izoblikovala v takšno osebnost. In ta različnost je bogastvo in to različnost je potrebno spoštovati.
Torej strpnost. Strpnost je to, da zmorem iti preko svojega prepričanja in sprejemati ter spoštovati vsakega drugega človeka – njega, kot osebo. Ampak res vsakega. Pri tem ni važno, kakšno polt ima, ni važno, ali je moški ali ženska, odrasel ali otrok. Ni važno, ali je ateist ali veren (katerekoli vere). Bogat ali reven. Hinavec ali poštenjak. Naj bo njegova najvišja vrednota kariera, denar, družina ali vera. Ja, tako zelo zelo različni smo. Prav vsakega človeka je potrebno spoštovati.
Ampak! Strpnost ne pomeni, da se moramo z vsako stvarjo, ki jo drugi dela, misli ali želi doseči, tudi strinjati. Ker ima vsak človek pravico, da si izoblikuje svoje mnenje, svoj nazor. Tako kot jaz spoštujem tebe, kljub temu da se s tabo ne strinjam v vsem, tako pričakujem, da boš ti spoštoval mene, četudi imam drugačno mnenje. In oba sva strpna. Ker se ne da reči, da je strpen tisti, ki se strinja s tabo, ostali so pa nestrpni. Strpnost enostavno pove, da se z nečim ne strinjaš, ampak zaradi tega oseb, ki so drugačnega mnenja, ne spoštuješ nič manj kot tistih, s katerimi se strinjaš.
“Če odkrito povem svoje mnenje, še ne pomeni, da sem sovražna.
Če si do nečesa kritičen, še ne pomeni, da se tega bojiš.”
Sovražni govor. Če sem razčistila to o strpnosti, potem upam, da je vsakemu jasno, da če odkrito povem svoje mnenje (pri čemer predpostavljam, da si vsak človek izoblikuje svoje mnenje na določenih argumentih, ki jih lahko vedno zagovarja – naj bo to lastna izkušnja, znanstveno ali teološko ali ne vem še kako dokazano), pa četudi je drugačno ali celo nasprotno od tvojega, še ne pomeni, da sem sovražna. Žalostno je, če me takoj vidiš kot sovražnika. Verjamem, da je težko živeti z ljudmi, ki se ne strinjajo zmeraj s tabo, če jih imaš zaradi tega za sovražn(ik)e.
Homofobija. Ne vem, zakaj je to besedo zadnje čase kar naprej slišati. Drug drugega obtožujemo, da so homofobi. Če si do nečesa kritičen, še ne pomeni, da se tega bojiš. Ni tako? Nekako ugotavljam, da se vse moje uvodno razmišljanje vrti okoli ene stvari. Spoštovanja. Če se trudimo spoštovati sebe in vse ljudi okoli nas, potem postanejo pojmi kot so strpnost, homofobija, sovraštvo … kar nekako odveč.
Zakaj obtožbe?
Sprašujem se, zakaj se okoli novega zakona kar naprej ponavljajo te besede. Zakaj se obtožujemo z nestrpneži, homofobi? Predvsem letijo te besede na tiste, ki se z zakonom ne strinjamo, na tiste, ki si želimo več pogovorov, mnenj, debat, tehtne izmenjave argumentov. Situacijo doživljam tako, da se tisti, ki se ne strinjamo z na-hitro-vpeljanimi-novostmi, trudimo svoje mnenje podati spoštljivo in argumentirano, medtem ko nas zagovorniki zmerjajo z nestrpneži in homofobi, govori se celo o sovražnem govoru. In s temi napadalnimi besedami dajejo vse argumente v nič. Zavedam se, da so izjeme na eni in drugi strani v pozitivnem in negativnem smislu, ampak žal sem takšno sliko dobila iz medijev.
Kot mlada mama in žena te spremembe občutim kot pritisk na to, kako naj vzgajam svoje otroke.
Ampak nočem govoriti o tem, kdo je in kdo ni spoštljiv, ker to zdaj ni bistveno. Želim govoriti o drugem problemu in sicer o odprtosti za pogovor, za dialog. Pogrešam pravo, pristno debato, v kateri obe strani spoštljivo in brez obtoževanja podata svoji mnenji, spoštljivo poslušata argumente ene in druge strani, brez zavajanja, iskreno. Prepričana sem, da bi nas tak iskren dialog, kjer res poslušamo (in slišimo!) drug drugega in spoštujemo vsako mnenje (spoštovati ne pomeni strinjati se), brez predsodkov in kakršnegakoli obtoževanja, pripeljal do konstruktivne rešitve.
Pritisk teorije spola
Kot mlada mama in žena te spremembe občutim kot pritisk na to, kako naj vzgajam svoje otroke. Bojim se, da novela zakona ne bo dopustila ravnanja po vesti: da svoje otroke učim v skladu s svojim znanjem, svojim verskim prepričanjem, predvsem pa v skladu z naravnimi zakoni. Ali nista svoboda govora in verska svoboda že mnogo dalj časa človekovi pravici?
“Kot mama ne morem verjeti, da bi se otroke že v otroštvu učilo, naj podvomijo v svoj spol.”
Sama vidim največji problem pri vsem tem v teoriji spola. Teorija spola. Kaj naj bi to pomenilo? In na čem ta teorija sloni? Ker se nimam za strokovnjakinjo na tem področju, se ne bom preveč naslanjala na študije, ampak bi rada spregovorila, kaj mi govorijo zdrava pamet, ženska intuicija in materinski čut. Predvsem kot mama, ampak nenazadnje kar kot državljanka, ne morem verjeti, da bi se otroke že v otroštvu učilo, naj podvomijo v svoj spol. Ravno naloga vzgoje (predvsem doma, opora so pa potem še vrtci in šole) je to, da otroke vzgojimo v samozavestne državljane in državljanke, ki znajo sprejeti naravne danosti, kakršna je spol, in kljub temu da je ta določen že ob rojstvu in si ga niso izbrali sami, živijo zadovoljno in izpolnjeno življenje.
Poseganje v odločitev o spolu je tako, kot da sprejmemo zakon proti naravnim katastrofam.
Sama želim otroke učiti v duhu spoštovanja narave in naravnih procesov, pri čemer je nekaj povsem samoumevnega, da se ljudje rodimo kot moški in ženske in nam telo določa to, katerega spola smo. Sinove bom vzgajala tako, da bodo vsak trenutek svojega življenja z zadovoljstvom živeli svojo moškost, hčerke pa svojo ženskost. Ker je čudovito biti to, kar si, kar ti je podarila narava.
To poseganje v odločitev o spolu je tako, kot da sprejmemo zakon proti naravnim katastrofam. Mislim, da ni človeka, ki bi imel kaj proti temu. Ampak nekaj je nad nami in našimi zakoni. Narava. Nenaravnih stvari se pač ne da uzakoniti. Se motim?
“Sama želim otroke učiti v duhu spoštovanja narave in naravnih procesov.”
Kljub vsemu verjamem …
Kljub temu da me te nenadne spremembe zakonodaje begajo, ostajam optimistična. Kar koli že bo z novelo zakona, z referendumom, jaz verjamem v prihodnost. Verjamem v spoštovanje vseh ljudi, brez predsodkov do vernih, brez predsodkov do istospolnih parov. Verjamem v naravno in da je za človeka dobro, da daje prednost naravnemu. Verjamem v svobodo govora, versko svobodo in spoštovanje manjšine. Verjamem v dodeljevanje pravic, ki ne kršijo človekovih pravic večini. Verjamem v spoštovanje vseh ljudi do vseh ljudi.
Na referendum bom šla, ker si želim širšo debato, odprt in iskren dialog, poslušanje vseh argumentov.
Hvala za te burne spremembe. Ob njih spet iščem sebe, iščem svoje vrednote, iščem svojo vero. Utrjujem svoj odnos z možem, z družino, s prijatelji. Predvsem pa hvala za priložnost, da poglobim svojo vero. Ker sama tega ne zmorem, izročam svoje skrbi in strahove k izviru ljubezni. Tako lahko v prihodnost gledam z velikim (za)upanjem.
Za konec pa še kratko povabilo k referendumu oziroma zbiranju podpisov. Naredimo, kar je v naši moči za našo družbo, za našo državo. Na referendum bom šla, ker si želim širšo debato, odprt in iskren dialog, poslušanje vseh argumentov. Predvsem pa spoštovanja. Spoštovanja vseh. Brez predsodkov. Brez obtožb.
Foto: bigstockphoto
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!