Pater Tomaž Mikuš: »Splav je nasilen poseg v telo in dušo, ki se ne da kar tako zakrpati, mora se zgoditi Božji dotik«

Thumbnail

P. Tomaž Mikuž je član jezuitskega reda in rektor cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Njegovo poslanstvo je duhovno spremljanje skupnosti Srce – Skupnosti razvezanih v Cerkvi, duhovno spremljanjanje duhovnih vaj Rahelin vinograd, ki so namenjene osebam z izkušnjo splava. Pripravlja tudi duhovne vaje Na pragu upanja za osebe z izkušnjo spolne zlorabe. Občasno duhovno spremlja tudi druge skupine, ali priskoči na pomoč duhovnikom na župnijah. V pogovoru sva se dotaknila predvsem pomena spovedi s poudarkom na spovedovanju splava in kontracepcije. V prvem delu intervjuja sva se dotaknila predvsem splava.

Bi nam za začetek povedali kaj vam osebno pomeni biti spovednik?

To je eno tistih del, kjer se najbolj čutim duhovnik. Kot duhovnik, kot jezuit, se ukvarjam z raznoraznimi opravili. A vendar čutim, da je spovedovanje bistvo mojega duhovniškega poslanstva. Zelo globoko doživljam spoved na Rahelinem vinogradu. Morda tudi zaradi tega, ker je tam ozračje popolne iskrenosti. kjer sem tudi dejansko priča, kako Bog ozdravlja ranjene duše in jih spreminja.

Kaj pa po vašem opažanju spoved pomeni ljudem?

Moja izkušnja je, da ljudje doživijo, kot da eno veliko breme odpade z njih, prinese jim osvoboditev. Bog nas reši velikega bremena, ki ga je tisti greh za nas predstavljal. Spoved nam da tudi moč, da lahko v življenju kaj spremenimo. Pri verouku rečemo, da je tako kot bi oprali naša oblačila, da so spet bleščeče bela. Pride doživetje, da sem novi človek, da spet nekako zaživim v lepoti v kateri me je Bog ustvaril.

Se pravi grehe ljudje doživljajo kot veliko breme. Kakšno breme predstavlja splav za ljudi, ki imajo to izkušnjo?

So nekateri grehi v našem življenju, ki jih spremlja ogromno sramu in krivde. Poleg tega so to najbolj travmatični dogodki v našem življenju. Splav je gotovo eden teh grehov in je ena velika življenjska rana. Žene ali možje, ki so ga doživeli, postopoma podelijo, da je v trenutku splava tudi del njih umrl. Kar seveda ima velike posledice za življenje.

Se pravi ima tudi pri splavu spoved posebno mesto?

Greh te, kot vemo, loči od Boga. Postavi nek zid. Predstavljam si, da je to tako, da vedno, ko prizadenem neko osebo, (v primeru splava ali abortivnih kontracepcijskih sredstev prizadenem Ko posameznik to odkrije, da njegov splavljeni otrok obstaja in z njim vzpostavi duhovni odnos, se v njegovem življenju zgodi izreden duhovni preobrat.svojega otroka), nastane nekakšen zid med menoj in to osebo. A ta zid natsane tudi med menoj in Bogom. Spoved lahko ta zid poruši. Pa tudi skesanost posameznika, ko nekdo prizna svojo odgovornost, svoj del krivde in prosi odpuščanja ter se hoče spraviti z drugo osebo je del tega podiranja. Potem lahko posameznik zaživi tudi v odnosu z Bogom. Do takrat pa je nekako podobno, kot da si v senci visokega zidu, ki preprečuje soncu, da bi posijalo nate. Božji ljubezni ta zid prepreči, da bi prišla do tebe. Greh nas izolira. Od drugih, od samih sebe, od Boga, in dokler mi tega zidu ne porušimo, ostajamo za njim. Pa čeprav se mi morda tega zidu na zavedamo ali pa ga zanikamo.

Zanikajo? Se pravi doživljanja bremena v tem primeru ljudje ne povezujejo direktno s splavom?

Ljudje zaradi splava in kontracepcije lahko doživljajo depresije, a večinoma je tako, da jih težko povežejo s pravim razlogom. Razloge iščejo vsepovsod drugje, pogosto spregledajo tudi druge čustvene in duhovne posledice.

Človeška bitja smo nagnjena k racionalizaciji, da lahko vedno najdemo neko utemeljitev za svoje početje. V primeru splava to ljudem lahko pomaga tudi 10 let ali več. Da gre nekako življenje dalje, kot da se ni nič zgodilo. A velikokrat za mnoge pride to nazaj kot bumerang, ko pridejo v stik s tem.

Mnogi ljudje nam očitajo, da z govorom o grehu splava ljudem zbujamo občutke krivde. Kaj vi pravite na to?

Moja izkušnja je, da se ljudje čutimo krive in čutimo, ali je nekaj v skladu z življenjem ali ne, ne glede na to, v kaj verujemo in kateri religiji pripadamo. Tudi ljudje, ki niso bili vzgojeni in niso rastli v katoliški veri, lahko doživljanje splava čutijo enako kot verni.

Kar sem slišal od žena, je to tako nasilen poseg v njihovo telo in njihovo dušo, ki se to na da kar tako zakrpati. Da se mora res zgoditi en Božji dotik, ki lahko to ozdravi.

Nekateri ljudje pa osebe z izkušnjo splava v resnici obsojajo. Kaj bi povedali njim?

Lahko je obsojati, če sam nisi nekaj takega doživel. Vsak bi se moral vprašati: »Kje v svojem življenju pa sem jaz splavil Božjo voljo?« Se pravi nekaj, kar mi je Bog želel dati, je želel za moje življenje, pa sem jaz preprečil in uničil. Da imam potem lahko sočutje do teh, ki so naredili splav. Tudi do teh, ki zagovarjajo splav. Ker morda je to edini način, da preživijo. Imeti občutek, da si vzel življenje svojemu otroku, kdo ga lahko prenese?

Omenili ste duhovne vaje Rahelin vinograd. Tam se srečujete z osebami z izkušnjo splava. Čemu so namenjene te duhovne vaje?

 

Duhovne vaje Rahelin vinograd so prostor, ne samo zakramenta Božjega usmiljenja ampak tudi prostor žalovanja za te žene. Žene z izkušnjo travme splava se tega dejanja pogosto večkrat spovedujejo. Nimajo drugega kraja žalovanja za svojim otrokom in zato spoved prepoznajo kot ta kraj. To postane na nek način kronično. Ne pelje v smer ozdravitve, za kar je ta zakrament namenjen, zato postane tudi spoved del problema in ne rešitve. Poleg zakramenta Božjega usmiljenja potrebujejo tudi prostor, da lahko odžalujejo svojega otroka in temu so namenjene te duhovne vaje.

V Rahelinem vinogradu lahko mama spet objame svojega otroka, ker ve, da ji je Bog odpustil. In tudi otrok. Da ga ima lahko spet rada. Njen odnos ni več iz krivde ampak odnos iz ljubezni. Je lahko spet ljubeča mama svojega otroka, ki ga ne bi bilo brez nje. Tega se pogosto ne zavedamo. Včasih mislimo, da vsi ti otroci, ki jih izgubimo zaradi splava in kontracepcije, poniknejo v nek nič, v nek neobstoj, v resnici pa obstajajo. Ko posameznik to odkrije in vzpostavi duhovni odnos s tem svojim otrokom, se v njegovem življenju zgodi izreden duhovni preobrat.

 

Foto: osebni arhiv Tomaža Mikuža

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja