Osmi dan je Bog ustvaril babico

Foto: Shutterstock

Obup. Neprespanost. Utrujenost. Poln koš nezlikanega perila. Naporen malček. Potreba po pogovoru. In kavi. In objemu. In ravno v teh trenutkih se na vratih pojavi – babica.

Zakaj? Ker jo je Bog ustvaril prav za te trenutke. Ne verjamete? Preberite si čudovit zapis blogerke in mamice treh otrok Lauren Eberspacher.


In bil je večer in bilo je jutro, osmi dan. Bog je rekel: »Potrebujem nekoga posebej skrbnega.« In tako je Bog ustvaril babico.

Bog je rekel, da potrebuje nekoga, ki bo vstal pred vsemi, nahranil otroke in s tem omogočil svoji hčerki počitek. Nekoga, ki bo lahko ves dan pripravljal obroke, menjal plenice in ostal pokonci do polnoči, da bo zložil vse perilo. Zato je ustvaril babico.

Videl je, da potrebuje nekoga z močnimi rokami, da bo lahko potiskal otroke na gugalnicah in hkrati dovolj nežnimi, da bo dete lahko v naročju uspaval. Nekoga, ki bo poklical otroke na mleko in kekse, nekoga, ki bo potolažil trmaste in sitne malčke. Nekoga, ki bo pripravljen pojesti hladno večerjo zato, da bodo vsi ostali lahko pojedli še toplo. Zato je ustvaril babico.

Bog je potreboval nekoga, ki bo s svojo ljubeznijo in sočutjem držal skupaj niti velike družine.

Ugotovil je, da potrebuje nekoga, ki bo vso noč ostal buden ob nespečem dojenčku, da se bo lahko mamica naspala. Nekoga, ki zna peči pite in ima vedno na zalogi bonbone in ki pozna vse skrivnostne poti do kepice sladoleda. Nekoga, ki bi zmogel deževen dan spremeniti v avanturo. Nekoga, ki bi neutrudljivo bral knjige in pel uspavanke. Zato je Bog ustvaril babico.

Bog je potreboval nekoga, ki bo kršil pravila za maminim hrbtom in hkrati poznal meje, do katerih sme. Zato je ustvaril babico.

Bog je vedel, da potrebuje nekoga, ki bo dovolj močan, da bo držal za roko in spodbujal svoje otroke skozi najtežje trenutke starševstva. In nekoga, ki si bo vzel odmor od vsakdanjih opravil za to, da bo znal povedati resnico in deliti modrost. Zato je ustvaril babico.

Potreboval je nekoga, ki bo ljubil brezpogojno in se pri tem nikoli ne utrudil. Nekoga, ki bi crkljal, objemal, žgečkal in otrokom pripovedoval o Jezusu. Nekoga, ki bo držal skupaj niti velike družine s svojo ljubeznijo in sočutjem. Nekoga, čigar že samo nasmeh bo zdravilen. Tako je ustvaril babico.

Vir: herviewfromhome.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Me veseli za vse, ki imajo takšne babice oz. mame.
    Marsikdo pa tega nima in čedalje več je tega, ker se starejšim generacijam ne zdi potrebno, da bi pomagali svojim otrokom pri skrbi za vnuke in hrano, ne glede na to kako izmučeni so in koliko umazanega perila jih čaka..

    1. Upam si trditi, da je večina babic dobrih in naredijo za svoje vnuke vse, kar zmorejo. Vsaj kar jaz poznam starejših žensk in mojih vrstnic, ki so tudi že babice. Kuhajo kosila, pazijo vnuke, vozijo vnuke na vse dejavnosti…. in še bi lahko naštevala. Ne vem, kaj bi še lahko naredile?!
      Verjetno je nekaj procentov tudi takih babic, ki niso tipi za otroke ali jim gredo otroci celo na živce. Tudi takih, ki so rahlo egoistične in uživajo življenje na polno žlico, hodijo po raznih delavnicah, pohodih in na vsa mogoča potovanja. Ki si privoščijo!
      Pozabljate pa, da so babice svoje otroke spravile h kruhu, da so si zaslužile pokojnino in po vsej verjetnosti imajo tudi že vse mogoče starostne težave. Tudi take, o katerih je neprijetno govoriti. Nekatere mlade mamice imajo tudi to smolo, da njihove mame žal niso več žive. Obstajajo tudi take, ki pomoč, predvsem svojih tašč, iz ljubosumnosti odklanjajo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja