Zdravi intimni odnosi iščejo bližino drugega in sprejemajo razlike, ki vodijo k rasti obeh posameznikov. Soodvisniški odnosi težijo k zlitosti z drugim in poskušajo spremeniti drugega v tej meri, da bi se zabrisale meje med njima.
Soodvisniški odnos je izjemno škodljiv za oba posameznika. Čeprav se na prvi pogled zdi, da imata oba partnerja koristi od njega, vedno vodi k razdvajanju namesto h krepitvi medsebojne povezanosti, ljubezni in spoštovanja.
Soodvisniški odnos vedno vodi k razdvajanju namesto h krepitvi medsebojne povezanosti, ljubezni in spoštovanja.
Prvotna uporaba termina soodvisnosti se je nanašala na žene in svojce alkoholikov, ki so jih označevali kot so-alkoholike. Raziskave in številne izkušnje posameznikov v okrevanju pa so pokazale, da so soodvisniške karakteristike mnogo bolj prisotne v splošni populaciji kot le v vzorcih alkoholnih družin.
Od kod torej izvirajo soodvisniški vzorci? Večina soodvisnih je odraščala v disfunkcionalnih in odvisniških družinah, kjer so bile prisotne različne zasvojenosti ali zasvojensko vedenje. Pogosto se soodvisniških vzorcev naučimo tudi v družinah, kjer je eden od staršev zbolel in je bilo potrebno skrbeti zanj. Nekateri posamezniki pa so lahko utrpeli travmatične izkušnje v zgodnjem otroštvu, ki so pripomogli k nizki samozavesti, strahu pred zavrženostjo in drugimi soodvisniškimi lastnostmi.
Soodvisnost se lahko pojavi v vsakem odnosu. Velikokrat se v partnerskem odnosu znajdeta odvisnik in njegov tesno zlit zakonec ali partner. Partner omogoča odvisniku njegovo zasvojenost z zanikanjem obstoja problema, poskusi nadzorovanja njegove aktivne zasvojenosti ali pa z reševanjem odvisnika pred posledicami njegove zasvojenosti. Soodvisni partner čuti, da ga zasvojeni potrebuje, medtem ko se odvisni partner čuti opravičenega ohranjati svojo zasvojensko vedenje in navade. Lahko rečemo, da gre za situacijo, ki obema prinaša določeno korist, žal pa se vedno konča kot izguba za oba.
Soodvisni partner čuti, da ga zasvojeni potrebuje, medtem ko se odvisni partner čuti opravičenega ohranjati svojo zasvojensko vedenje in navade.
Soodvisniško vedenje poganjajo tudi številni drugi simptomi:
- potreba ugajati drugim in nemoč odreči pomoč;
- neomajna požrtvovalnost in želja poskrbeti za drugega, čeprav to pomeni odpoved sebi in lastnim potrebam;
- nezmožnost postaviti in ohraniti osebne meje;
- nekontroliran in reaktiven odziv na mnenje, čustva in misli drugega;
- nezmožnost ločiti med lastno integriteto in integriteto drugega;
- težave pri prepoznavanju in izražanju lastnih čustev;
- ekstremizem za ceno ohranjanja odnosa;
- obsesije/razmišljanja o partnerju, drugih ljudeh in odnosih;
- zanikanje soodvisniškega vedenja;
- težave z bližino in ranljivostjo v intimnem odnosu.
Soodvisni partnerji bodo redko prepoznali nezdravo navezanost na drugega in prekinili odnos. Bolečina zapuščanja in zavrženosti v soodvisniškem odnosu je namreč lahko podobna agoniji, ki jo doživlja človek pred smrtjo. Odtegnitev stika z drugim ali prekinitev odnosa lahko soodvisnemu partnerju povzroči hudo abstinenčno krizo, ki je na trenutke nevzdržna in je podobna odtegnitvenim simptomom pri abstiniranju od kemičnih snovi. Zaradi okrnjene zmožnosti poimenovanja lastnih občutij in postavljanja meja soodvisni partner doživlja, da se bolečina ne bo nikoli končala. Sprašuje se, kaj je tisto, kar tako boli, in ali bo zmogel preživeti brez osebe, ki je bila dolgo časa vir njegove obsedenosti in fantazij.
Silovitost bolečine soodvisnika ob prekinitvi odnosa zelo slikovito opisujejo naslednje besede: »Raztrgalo me bo od bolečine. Ne zmorem iti naprej brez njega. Njegova osebnost je bila moja identiteta. Le v njem lahko obstajam. In sedaj me je čez noč zapustil in odrezal. Počutim se zavrženo in zapuščeno. Ta bolečina me presega. Ne zmorem več. Le kaj tako boli? V rokah držim mali nož in v mislih fantaziram, da bi vsaj malo zarezala po rokah. Tako bi vsaj vedela, da je rana tisto, kar boli. Najrajši bi umrla. Kot da nikjer ni več prostora zame. On je odšel in z njim sem odšla tudi jaz. Ostala je le velika luknja in praznina. Le kako bom preživela?«
Odtegnitev stika z drugim ali prekinitev odnosa lahko soodvisnemu partnerju povzroči hudo abstinenčno krizo.
Tako kot zasvojeni potrebuje zdravljenje, da bi prekinil z zasvojenskim vedenjem, lahko soodvisni partner pridobi veliko koristi od terapevtskega svetovanja, podpornih skupin in drugih intervencij. Soodvisni v okrevanju so spoznali, da se je njihovo zdravljenje pričelo takrat, ko so se začeli ukvarjati s seboj. Spremenimo lahko le sebe. Niso intimni odnosi in drugi tisti, ki nam povzročajo bolečino, žalost in trpljenje. V nas le prebudijo bolečino in žalost, ki je že bila del naše osebnosti in čustvenega sveta.
Da ne bo nikoli več bolelo, nam nihče ne more zagotoviti. Edino zagotovilo, ki ga imamo, je to, da se lahko z bolečino in preteklimi izkušnjami naučimo živeti. Vsaka pozitivna izkušnja zdravega navezovanja na drugega pripomore k nastajanju novih nevronskih povezav, ki gradijo varno navezanost in občutke, da je končno varno ostati in nekomu pripadati.
Mag. Nataša Ropret je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje na področju ne-kemičnih zasvojenosti v okviru terapevtskega zavoda Inštitut Addictiva.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!