O plodnosti nočemo preveč razmišljati. Smatramo jo kot nekaj, kar nam je v napoto večino življenja, zato se »moramo« pred njo zaščititi. Ko pa se v nas prebudi želja po starševstvu, pričakujemo, da bo plodnost seveda delovala po naših željah. Pa na žalost ni vedno tako.
Z neplodnostjo se spopada že vsak šesti par, nekateri podatki pa kažejo, da je takšnih parov še več. Tisti, ki se s problemom neplodnosti sami niso soočili, težko razumejo, kaj pomenijo razočaranja iz meseca v mesec, kako zelo prizadenejo besede »Ja kaj pa vidva še čakata?«, in kako težko je sprejeti dejstvo, da nikoli ne bom mama, nikoli ne bom oče.
Je sploh upanje?
Napredek v medicini neplodnim parom omogoča, da lahko (če seveda uspe) zanosijo z medicinsko pomočjo, če po naravni poti ne uspe. Tako imenovano zdravljenje neplodnosti pa je v veliko primerih vse prej kot to.
Ko se pri svojem delu srečujem z neplodnimi pari, sem nemalokrat presenečena nad njihovimi zgodbami. Zavedam se, da je neploden par v hudi stiski. Želita si otroka, hkrati pa si želita vedeti, kaj je z njima narobe, da ne uspeta zanositi. Odgovora na slednje večinoma ne dobita. Iskanje vzrokov neplodnosti se bolj in bolj reducira (sploh če gre za nekoliko starejši par, ki mu že glasno tiktaka biološka ura) in par je zelo hitro postavljen pred zadnjo možnost: umetna oploditev.
Takšno zdravljenje neplodnosti ni več zdravljenje, pač pa samo način, kako doseči cilj (nosečnost). Sama si pod zdravljenje predstavljam to, da se odkrije vzrok in potem ta vzrok zdravi oz. odpravi. Pa to tudi storijo? Ne. Če je »zdravljenje« uspešno, to pomeni, da ženska sicer uspe zanositi, vendar pa bo po nosečnosti spet nazaj neplodna, saj vzroka niso odpravili in plodnosti niso povrnili.
Tudi neplodni pari, ki si ne želijo umetnih posegov, imajo možnosti zdravljenja. Na videz izgleda, da niti ni druge rešitve. Z malo raziskovanja pa se da priti do informacij o NaPro zdravljenju. S tem naravnim načinom že dobrih 30 let uspešno zdravijo neplodne pare v Ameriki in tudi drugod po svetu. V zadnjih 10 letih se razširja tudi po Evropi. Pri tem načinu zdravljenja ne izvajajo umetnih oploditev ampak dejansko zdravijo; in sicer tako, da ciljno iščejo vzroke in ciljno zdravijo ter tako poskušajo povrniti plodnost na optimalno raven. Potem pa do zanositve lahko pride po naravni poti.
V tem času poteka akcija Spregovorimo o neplodnosti. Takšna akcija se mi zdi zelo potrebna in dobrodošla. Pa vendar pogrešam, da v njej ne spregovorijo tudi o drugih neinvazivnih postopkih zdravljenja, kot je npr. NaPro, saj bi s tem vlili upanje tudi tistim parom, ki si ne želijo otroka spočeti v epruveti.
Kaj pa preventiva?
Vedno bolj se mi poraja vprašanje, kaj delamo narobe, da je iz leta v leto več neplodnosti. To gotovo ni naključje. Očitno naša skrb za plodnost ni prava.
Mislim da bi morali veliko več pozornosti, kot jo namenimo zaščiti pred plodnostjo, nameniti sprejemanju in varovanju plodnosti. Le tako bomo lahko odgovorno skrbeli zanjo in nam bo služila v vsej svoji polnosti.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
