„Zaženi pomivalni stroj dvakrat!“

Foto: Shutterstock

To je zgodba in izpoved mame Kate Scott, ki je v svojem težkem obdobju dobila najboljši nasvet vseh časov. Nenavaden nasvet pravzaprav, ki pa ji je nedvomno pomagal prebroditi težke dni. Nasvet, ki v trenutnih razmerah lahko tudi marsikateremu izmed nas pomaga, da se prebijemo skozi težko obdobje obremenjenosti in negotovosti. Naj vam bo njena zgodba v navdih!

„Ko sem bila na eni svojih najnižjih točk v življenju, zjutraj nisem zmogla niti vstati iz postelje. Nisem imela niti energije niti motivacije za življenje. Komaj sem se prebijala iz dneva v dan.

Enkrat tedensko sem obiskovala terapevta. Zgodilo se je, da sem bila naročena na terapijo in nisem imela ničesar, kar bi sploh lahko povedala. Vprašal me je, kako mi je šlo v preteklem tednu, jaz pa nisem imela kaj reči.

„Kaj vas trenutno najbolj obremenjuje?“ me je vprašal.

Zamahnila sem okrog sebe in obupano odgovorila: „Kaj pa vem, življenje.“

Bil je vidno nezadovoljen z mojim odgovorom. „Ne. Povejte mi, kaj natančno vas v tem trenutku najbolj skrbi? S čim ste najbolj obremenjeni? Ko boste odšli od tu, s čim se boste morali spopasti, pa za to nimate moči?“

Poznala sem odgovor. Ampak bil je tako neumen in smešen, da si ga nisem upala izgovoriti.

Hotela sem najti odgovor, ki bi bil bolj smiseln, bolj terapije vreden. Pa ga nisem našla.

Zato sem mu odgovorila: „Čisto iskreno? Posoda. Vem, da je neumno. Ampak bolj kot po vsakem obroku gledam tisti kup posode, bolj ne zmorem. Ker je potrebno iz nje sprati vse ostanke hrane in jo dobro oprati in šele potem naložiti v pomivalni stroj, ker mi ne dela dobro. In vse to drgnjenje posode me spravlja v obup.“ Počutila sem se kot idiot, ko sem to izrekla. Katero zrelo odraslo žensko pa lahko sesuje kup umazane posode? Obstajajo vendar ljudje z resničnimi težavami, jaz pa tukaj svojemu terapevtu razlagam o tem, kako ne zmorem oprati posode.

Nekatera pravila sploh ne obstajajo, ampak si jih postavljamo sami.

Toda terapevt je počasi prikimal, kot da popolnoma razume, nato pa dejal:

“Zaženite pomivalni stroj dvakrat.”

Začela sem mu razlagati, da to pa res ne gre, pa me je takoj zaustavil.

„Zakaj pa ne? Če ne želite in ne zmorete oprati posode, preden jo naložite v pomivalni stroj, ga preprosto zaženite dvakrat. Zaženite ga trikrat! Nekatera pravila sploh ne obstajajo, ampak si jih postavljamo sami.“

Težko opišem občutke, ki sem jih čutila, ko je to povedal. Odšla sem domov in naložila posodo v pralni stroj. Trikrat sem ga zagnala, preden je bila čista. Imela sem občutek, kot da sem se spopadla z zmajem in zmagala.

Naslednji dan sem se stuširala leže. Nekaj dni kasneje sem zložila perilo in ga pustila kar tam. Kar naenkrat ni bilo več pravil, ki jim moram slediti, kar mi je dalo dovolj svobode, da sem se lahko spet postavila na noge. Zdaj, ko sem spet v redu, splaknem posodo, preden jo zložim v pomivalni stroj, tuširam se stoje in pravilno zlagam in pospravljam perilo.

V času, ko je bilo v mojem življenju več težav, stresa in bojev kot pa blagoslovov, pa sem se naučila pomembne lekcije:

Pravila ne obstajajo, zaženi pomivalni stroj dvakrat!“

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Razumem sporočilo članka, ampak pri stroju je včasih potrebno očistiti filtre. Posoda menii osebno zzelo smrdi, če filtri niso čisti. Naj se ne zdi banalno, ker je le uvod v večji problem. Moja draga je taka, kot gospa v članku. K terapevtu ne hodi; ni denarja in časa. Terapevta ima kar v možu. Bistvene težave so enake: najmanjše stvari ji predstavljajo največje breme. Od začetka sem bril norca iz nje, češ kaj jo razjezi. Recimo praska na omarici, ki jo je en sin naredil z nožem, jamica, ki jih je z vilico naredil drugi sin, počečkana stena, drobtine na tleh in seveda pomivalec. Če ni nabutan do vrha, se ne sme vklopiti, ker je škoda elektrike, tableta, soli, … po kosilu se zloži v stroj. Stroj je 3/4 poln. Čaka se večerjo. Hrana se med tem popolnoma zasuši, čeprav se pred vložitvijo vsa preplakne. Od večerje gre noter morda 1/3, ostalo ostane “za jutri”. Stroj nato ropota ko gremo spat in piska okoli polnoči, da se zbudim. Da se ne bi, zapremo vsa vrata in v spalnici imava slab zrak. Zaprt stroj vso paro nato počasi kondenzira nazaj na posodo in zjutraj je mokra, ter smrdeča. Preostala posoda od večerje dela napoto na pultu in ženi zjutraj jemlje energijo za pripravo zajtrka. Tečna je, ker se ji ne da ven zložiti posode in nato noter zložiti posode od večerje, da ima prostor za pripravo zajtrka, kuhanja kave in čaja. Jaz godrnjam, da posoda smrdi … dan začnemo “z levo nogo”. Ljubezen se porablja hitreje kot plača, seksa brez ljubezni pa ne more biti in družina strada osnovne energije, ki jo poganja. Pozna se na vse večji problematičnosti otrok … prve negativne ocene v šoli. Zakaj pa jazz ne zlagam posode v stroj, ter tako malo pomagam ženi? Ker ne znam! NIKOLI ne bom prav zložil posode, perila, ali česarkoli. Četudi bom, bo šla vse popravit.

    Potreboval sem 5 let za to, da sem problem rešil. Počil mi je film. Če nikoli več ne seksam, mi je vseeno. Slabše ne more biti. Že tako seksava samo na njeno željo, 1x na 28 dni – za njen užitek. Potem pa me pusti “hirati” do naslednje ovulacije. Vzel sem neke stvari v svoje roke. Najprej sem začel zlagat v stroj JAZ, brez pardona, ter – DVAKRAT ZAGNAL STROJ. Po kosilu in po večerji. Od zajtrk je tako malo (posode in malo umazana), da lahko počaka na kosilo. Bil sem potratna žival, razmetovalec denarja, komplikator, idiot … Prati sem začel na nižji temperaturi – primerni za steklo – ker najvišja temperatura – za lonce – dela kozarce motne/mlečne. Ampak stroj dela znatno dlje. Nastavim zakasnitev, da je oprano zjutraj, ko se zbudim, ter ga takoj odprem, da se posuši. Posoda ne smrdi več, preden žena pride v kuhinjo, je stroj prazen – to zadolžitev ima tavelik sin. Ko si kuha kavo je vse pospravljeno, posodo od zajtrka lahko damo neposredno v stroj. Ker je včasih posode malo, sem začel lomiti tablete na pol. In ko je žena počasi sprejela, da je bila “tepka”, mi je takoj pomagala pri tem: kupila mi je detergent v prahu!!! Pa nasujeVA kot je potrebno. Še nekaj takih malenkosti in negativni trend se je obrnil. Ljubezen se je nehala tratiti v pomivalcu, sesalcu, perilu, … vrnil se je seks, smeh, zdravje. Otroci so angelčki, ocene so spet dobre.

    Ja, nekje se spomnim knjige namenjene ženam – ne zgubljajte energije za malenkosti.

  2. Zagnati pomivalni stroj dvakrat – ne, to ni rešitev! Rešitev je, da takoj po kosilu, večerji, obroku, ipd. vstanemo od mize, pospravimo, posodo speremo in vsaj na grobo očistimo in jo damo v pomivalni stroj. Večje kozice, lonce in ponve ter lesene kuhalnice ter nože pa operemo ročno. Pobrišemo mizo, pult in štedilnik in kuhinja je pospravljena. Vsi se kdaj slabo počutimo, smo nenaspani, ali nas kaj boli. Ampak to je treba narediti, ker drugače se takoj znajdemo v kaosu. Najhujše je zjutraj vstati in dobiti umazano posodo in razmetano kuhinjo.
    Včasih nismo imeli pomivalnih strojev. Posodo smo pomili že med kuhanjem, to je bilo avtomatično. Tisto delo, ki nam je zoprno in odvratno, je najboljše, da opravimo čimprej in ne odlašamo. Bolj kot odlašamo, težje je.

  3. Boža Ličen, depresivnemu človeku nalaganje nesmiselnih pravil, ki ste jih natresli, ne prinese ozdravljenja, prej obratno. Pri depresiji ne gre za kratkotrajno slabo počutje zaradi neprespanosti ali bolečine, gre za nesposobnost osnovnega funkcioniranja. Bodite veseli, da tega občutka ne poznate, da niste izkusili, kako ti že samo jutranje vstajanje iz postelje predstavlja tak napor, da raje sploh ne vstaneš. Vsakemu pomaga kaj drugega. Avtorica je svojo pot iz teme depresije našla v dvakratnem pomivanju posode. Večina pravil, ki se jih držimo v življenju (tukaj ne govorim o zakonih ipd.) je itak namišljenih, nepomembnih in nesmiselnih, zato je prav, da se jih upogiba, če to nekomu pomeni rešilno bilko za izboljšanje zdravja, življenja.
    Boža, ne sodite in ne pametujte, če sami niste bili v podobni situaciji.

  4. Spoštovani, se opravičujem, če zgleda, da pametujem, sodim pa sploh ne, saj nimam te pravice. Napisala sem samo moje osebno mnenje in moje izkušnje.
    Vsak zase ve, kako se počuti in koliko zmore. Zase vem, da se držim reka, kar lahko storiš danes, ne odlašaj za jutri.
    Grozno je, se znajti v kaosu. Mene osebno kaos spravlja ob živce, zato se maksimalno potrudim, tudi, če se ne počutim najboljše, da naredim vsaj osnovno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja