Nam grozi ukinitev referenduma?

Thumbnail

Zakaj je sploh prišlo do potrebe po spreminjanju referendumskih pravic? Od kod poslancem in poslankam strah pred tem, da bi državljanom ohranili pravico besede?

Ta in druga vprašanja so se odpirala že ma prvem posvetu o spremembah referendumske zakonodaje, ki je v državnem zboru potekal 3. aprila letos. Ker spremembe referendumske ureditve v praksi skorajda ukinjajo edino razpoložljivo obliko neposredne demokracije, so se predstavniki civilne družbe takšnim spremembam odločno zoperstavili.

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je na posvetu določil 60 dnevni rok za izvedbo javne razprave o predlogu ustavnih sprememb referendumske ureditve. Koalicija pa je izven tega dogovora zaključno glasovanje napovedala že za 6. maj. Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so se tako v včerajšnji izjavi za javnost vprašali, ali beseda predsednika Državnega zbora ne velja več nič. Pozvali vse politične stranke v Sloveniji, da spoštujejo položaj predsednika Državnega zbora ter besedo, ki jo je dal civilni družbi, ter omogočijo 60 dnevno javno razpravo o spremembah referendumske ureditve.

Predlog ustavnih sprememb referendumske ureditve za mnoga področja ukinja referendum, za druga pa ga radikalno omejuje. Med mnogimi drugimi omejitvami velja, da bodo referendum v primeru sprejetja predloga odslej lahko zahtevali le državljani (in ne več skupina poslancev, kot je veljalo do sedaj), za njegovo veljavo pa se bo glasovanja morala udeležiti vsaj petina volivcevS takšno referendumsko zakonodajo ne bi mogel biti izpeljan skorajda nobeden od referendumov v slovenski zgodovini.

Predlog ustavnih sprememb vsebuje tudi člen, po katerem referenduma ne bi bilo mogoče razpisati za področje človekovih pravic. Slednje določilo je sporno, saj se po eni strani postavlja vprašanje, zakaj je sploh potrebno (že sedaj ustavno sodišče lahko prepove referendum, ki bi lahko kršil človekove pravice), po drugi strani pa ne določa, kdo naj bi imel pristojnost presojati, ali referendum lahko ogrozi človekove pravice ali ne. Kot vemo, so zagovorniki Družinskega zakonika (tako politiki kot civilna družba) že ob lanskem referendumu poudarjali, da naj bi bil ta v nasprotju s človekovimi pravicami, vendar je ustavno sodišče presodilo, da temu ni tako.

Ustavne spremembe ukinjajo tudi ustavno vezanost Državnega zbora na rezultat referenduma, kar še dodatno izničuje pomen referendumskega odločanja. 

V vseh teh določbah, ki so celo v nasprotju s sklepom Državnega zbora, ki je ustavni komisiji naložil, kakšen naj bo predlog novih sprememb, se vse močneje kaže želja po ukinitvi vsakršne možnosti uveljavljanja referendumskega odločanja državljanov Republike Slovenije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.