Najbogatejša ženska svojega časa

Foto: Canva

Jo poznate? Sveta Ema Krška je bila potomka breško-selških grofov. O letnici njenega rojstva ni dvomov, se pa zaplete pri kraju njenega rojstva. Nekateri viri kot njen rojstni kraj navajajo avstrijske Selče, nekateri pa slovenski Pilštanj. Ne glede na nejasnost kraja njenega rojstva pa je nesporna bogata kulturna dediščina, ki jo je Ema že za časa svojega življenja pustila vsem naslednjim generacijam. 

Sveta Ema Krška je živela na prelomu prvega tisočletja. Rodila se je leta 983 očetu Engelbertu in mami Tuti. Premožen grofovski par je imel v lasti številna posestva na Koroškem, Kranjskem, Savinjskem in Štajerskem, med njunimi tesnimi prijatelji pa sta bila tudi cesar Henrik in kraljica Kunigunda. Prav cesar Henrik je “kriv”, da se je Ema poročila z Viljemom II. Savinjskim, s katerim sta nato imela dva otroka: Viljema mlajšega in Hartvika. Ob poroki sta od svojih bogatih sorodnikov v dar prejela številna posestva, nekaj dodatnih pa jima je v posest in upravljanje podelil tudi cesar. Tako sta Ema in Viljem postala pravi power couple svojega časa. 

Za vsakim soncem dežuje

A njena družinska sreča ni trajalo dolgo. Med Emino in Viljemovo dvomesečno odsotnostjo zaradi smrti cesarja Henrika sta upravljanje družinskih posestev prevzela njuna sinova, ki pa so ju rudarji v njihovem rudniku načrtno zahrbtno umorili. Ema se je v veliki stiski zatekla k Bogu, njen mož pa k nasilnemu maščevanju. To je skrhalo njun sicer ljubeč odnos in ko je tudi njen mož Viljem spoznal svojo zmoto, se je podal na dolgo romanje v Rim, ki je trajalo več kot leto dni. Ema, ki je možu v vmesnem času odpustila, ga je z veseljem in nestrpnostjo pričakovala, a njegove vrnitve ni dočakala. Nedaleč stran od njunega doma so ga namreč umorili. 

Za vsakim dežjem posije sonce

Emina močna vera in neomajno zaupanje v Božjo voljo sta ji pomagala, da je sprejela tudi to preizkušnjo in jo spremenila v nekaj dobrega. Že od malega je bila predana dobrodelnosti, po nasilni smrti obeh sinov in moža pa se je še toliko bolj goreče predala skrbi za soljudi. 

Po smrti moža Viljema je podedovala vse njegovo ogromno imetje in imela takrat v rokah toliko premoženja, kot ga pred njo ni imela še nobena ženska. A Ema se je že za časa svojega življenja odpovedala vsemu imetju in sredstva uporabila v dobro ljudi. Znana so njena številna dobra dela in čudeži, še danes pa lahko občudujemo tudi številne cerkve in nekaj samostanov, ki jih dala zgraditi sama ali pa so bili zgrajeni po njeni smrti s sredstvi, ki jih je zapustila v ta namen. 

Še več o njenem izjemnem življenju, neomajni veri v Božjo voljo ter bogati kulturni dediščini, ki jo lahko občudujemo še danes, lahko preberete v knjigi NAŠA KOROŠKA MATI.

 

VEČ O KNJIGI

 

KLIK ZA NAKUP

Možnosti za nedeljski izlet ali vikend romanje

Sveta Ema je svoje sledi pustila tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Sloveniji. Če boste prebirali šmarnice Naša koroška mati, boste že med samim branjem (ali poslušanjem) dobili veliko idej, kam bi se odpravili na izlet, da bi vse opisano videli tudi v živo.

Knjiga šmarnic Naša koroška mati se sicer osredotoča na življenje svete Eme Krške, a ker je Ema živela v za Slovenijo pomembnem zgodovinskem obdobju, se avtor Ivan Sivec dotakne tudi pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili takrat, kot sta na primer nastanek Brižinskih spomenikov in ustoličevanje karantanskih knezov. Saj se še spomnite Brižinskih spomenikov, knežjega kamna in kosezov, kajne? Pa bi znali povedati tudi to, kako so bili knezi med ustoličenjem oblečeni in kako je potekalo?

Najprej se na raziskovanje podajte z branjem knjige Naša koroška mati, ko vam čas dopušča, pa pojdite še na teren. Nekaj predlogov najdete v nadaljevanju.

Po poteh svete Eme Krške: Slovenija

V Sloveniji najdemo kar nekaj sledi svete Eme.

Cerkev, posvečeno sveti Emi, lahko obiščete na Obsoteljskem in v kraju Sveta Ema. V slednji imajo tudi lepo bandero z njeno podobo. V Pilštanju, kjer naj bi se po eni od legend rodila Ema, stoji cerkev sv. Mihaela, kjer si lahko ogledate sliko mlade sv. Eme s petimi hlebci kruha, v ozadju pa se vidita pilštanjska cerkev in grad. Že stoletja vodi v Pilštanj tudi romarska pot, ki se v zadnjem času spet oživlja, podobno kot celotna Emina romarska pot. 

Samostan Olimje je bil sprva v lasti breško-selških grofov, tej rodbini pa je pripadala tudi Ema Krška. Danes je samostan delno odprt za turistične oglede, območje pa ponuja še ogromno drugih zanimivosti in možnosti za rekreacijo, zato se lahko odločite za enodnevni ali dvodnevni izlet, dejavnosti pa ne zmanjka niti za daljše počitnice:

• kopanje v termah (Podčetrtek, Rogaška Slatina),
• kozjanski park z gradom Podsreda, 
• muzej na prostem Rogatec,
• obisk Steklarne Rogaška,
• ogled in hranjenje jelenov na Jelenovem grebenu,
• številne pohodne in romarske poti, 
• kolesarjenje.

Po poteh svete Eme Krške: Koroška

Če se boste odpravili v Avstrijo, ne smete izpustiti cerkve in samostana v Krki (Gurk). V kripti cerkve lahko obiščete Emin grob, stolnica pa hrani tudi več lesorezov s prizori iz življenja svete Eme Krške in baročno sliko z njeno podobo.

V Eminem domačem kraju – Breže (Friesach) – boste našli najdaljšo cerkev na Koroškem, ki v dolžino meri kar 74 metrov, v njej pa lesen kip svete Eme. 

Izlet lahko začnete ali zaključite z vzponom na Goro svete Heme nad Globasnico (Globasnitz), kjer poleg cerkve svete Eme najdete tudi starodavne rimske izkopanine. 

Če se odpravite na vikend izlet, se lahko nedaleč stran od Celovca ustavite še pri knežjem kamnu, obiščete cerkev Marijinega vnebovzetja v Gospe Sveti (Maria Saal) ali pa se povzpnete na izjemno zanimiv grad Ostrovica (Burg Hochosterwitz). 

Morda pa je to že ideja za kakšen drug enodnevni izlet, v katerega vključite še kopanje v enem od koroških jezer in obvezno kepico sladoleda.