Žena je raje na telefonu kot z mano in otroki!

Foto: Canva

Pozdravljeni, 

težava s katero se srečujem morda za nekoga izpade smešno, a v resnici ni. Problem je moja žena, ki zelo veliko časa preživi na svojem telefonu. Skoraj je ne vidim brez telefona v roka, stalno ga prenaša sabo, tudi doma iz prostora v prostor. Zjutraj je prva stvar, ki jo pogleda in večer zadnja. Imava dva otroka, ki telefona še nimata, gledata pa veliko časa televizijo. Ko mene ni doma, je to večino časa. Ona pravi, da pretiravam, da ima pač takšno službo, da mora biti na tekočem. Verjamem, a to je začelo najedati najin odnos (ki je sicer dober) in tudi za otroke ni zdravo, da mamo stalno gledajo prisesano na telefon. Kako jo naj prepričam, da naj vsaj za nekaj ur popoldne odloži telefon. 

Prosim za kakšne praktične predloge. Hvala. 

Najprej hvala za to vprašanje, ki nikakor ni smešno ali banalno, ampak postaja resen problem marsikatere družine. In čeprav so na tapeti navadno najstniki, tudi odrasli nismo imuni na prekomerno rabo telefonov.

Gotovo sta se z ženo že pogovarjala (najbrž tudi prepirala) o vseh razlogih in dejstvih, zakaj je prekomerna uporaba telefona škodljiva tako za njeno psihično zdravje, delovno učinkovitost kot tudi vzgojo otrok. Tako vam je jasno, da žene ne morete »prepričati« z argumenti. Za to se bo morala sama odločiti. Pri odločitvi pa ji lahko pomagate vi, da ji zelo jasno osvetlite svoje doživljanje ob tem.

Posledice njene prekomerne rabe telefona za vas

Kaj njena prekomerna raba (morda že zasvojenost) s telefonom pomeni za vas in za vajin odnos? Predstavljam si, da je pod vašo jezo in frustracijo skrito veliko bolečih čustev. Morda je tam občutek nevrednosti, ker ste drugi, morda celo tretji v vrsti za njeno pozornost (za službo, socialnimi omrežji ipd.). Morda je tam žalost in osamljenost, ker vas žena ne uspe začutiti in slišati. Nemoč, ker se je izjalovilo vse, kar ste poskusili do zdaj, da bi jo priklicali v odnos. Morda je strah, da bo zakon razpadel, da bodo otroci šli po istih stopinjah in da jih boste izgubili. Morda je tudi kaj tretjega. Vsekakor se ne ustavite le ob jezi, ki je na površini in ki pokriva globlja in bolj temeljna čustva.

Ključno sporočilo je, da opažate, da njena pretirana uporaba najeda vajin odnos, da se počutite spregledanega in da ne želite več na tak način naprej.

Pogovor z ženo 

Nato se dogovorite za srečanje, ko ne bo distraktorjev (niti otrok, niti nujnih službenih stvari, ki bi zahtevale njeno pozornost) in bo dovolj časa. Na srečanju izpostavite, kaj njena prekomerna raba pomeni za vas, da jo pogrešate in da si želite, da obvaruje vajin in družinski čas.

Pogovor naj ne postane boj glede tega, kdo ima bolj prav, kdo pretirava, koliko je /ni upravičena do uporabe telefona oz. čigava bo (ob)veljala. Tudi otroci naj ne pridejo v prvi plan, saj je ključno sporočilo, da opažate, da njena pretirana uporaba najeda vajin odnos, da se počutite spregledanega in da ne želite več na tak način naprej.

Iz vajinega odnosa in (ne)povezanosti pa seveda črpajo tudi otroci in na dolgi rok bodo oni najbolj prizadeti zaradi čustvene odsotnosti mame. Naša pozornost sledi čustveno najbolj relevantnim stvarem in če starš pretirano daje svojo pozornost zaslonom ob prisotnosti otrok, otroci počasi ponotranjijo občutek, da so manj pomembni. Zaradi tega ne bodo protestirali, saj je to njihova »normalnost«. Prav zaradi tega je to tako škodljivo, saj bo to model življenja intimnih odnosov, kjer si drugi v vrsti in kjer tvoje potrebe niso zares pomembne.

Prisluhniti ženi

V pogovoru je ključno, da ne razlagate svojih argumentov, ampak tudi slišite njeno zgodbo in razloge ter jih vzamete zares. Poskušajte razumeti, kaj poganja to njeno »prisesanost na telefon«. Najbrž je nekaj zelo močnega – je to strah, da bo zamudila kaj pomembnega in bo izpadla nesposobna v službi, morda bo nesprejeta, ker ne bo na tekočem z dogajanjem pri drugih, morda je to že postala zasvojenost in način odklopa od »dolgčasa in stresa vsakdana« in priklop v svet, kjer je učinkovita in ima stvari pod kontrolo. Če doživlja, da njena služba zahteva, da je ves čas na tekočem, je to za njo veliko breme in stres. Hkrati pa očitno dobi nekaj zelo močnega v tej službi, da vztraja v njej. Kaj torej dobi?

Pogovor naj ne postane boj glede tega, kdo ima bolj prav, kdo pretirava, koliko je /ni upravičena do uporabe telefona oz. čigava bo (ob)veljala.

V tem smislu se zavedajte, da vaša vloga ni le v tem, da predstavite razloge, zakaj NE telefon, ampak ji predstavite tudi alternative, zakaj JA brez telefona. Ali z drugimi besedami: ženina pretirana uporaba telefona je način reševanja njenih notranjih stisk, občutkov neustreznosti, pomanjkanja ipd., zato je smiselno, da postane vajin odnos bolj učinkovit način reševanja teh stisk.

Bolj konkretno: Če se v pogovoru izkaže, da je ženina »prisesanost« na telefon posledica tesnobe, da bo zamudila pomembne informacije in bo zaradi tega izpadla nesposobna pred sodelavci, morda celo izgubila službo, potem ji morate vi nuditi pomiritev, da je sposobna in dovolj. Da ve dovolj. In da četudi izgubi službo, jo imate še vedno radi in verjamete, da je sposobna in zmožna dobiti drugo službo, morda celo boljšo, saj ima več talentov, s katerimi lahko uspe.

Kaj če pogovor uspe?

Idealno bosta po pogovoru ugotovila, da sta na isti strani brega, saj je odnos obema prioriteta in nobeden ne želi preveč ekranov. Četudi bosta to ugotovila in imela skupni cilj, da žena zmanjša telefon, bo do želenega rezultata še del poti. Ali z drugimi besedami: žena bo rabila veliko prakse, da se prepriča, da je »biti brez telefona varno«, tj. da bo v službi še vedno lahko učinkovito funkcionirala in tudi, da vi mislite resno, da jo podpirate in ste na njeni strani.

Pri digitalnem postu je smiselno najprej oceniti, koliko časa preživi na telefonu in kdaj. Za to so na voljo različne aplikacije. Nato je smiselno določiti pravila: npr. določita čas brez telefonov, npr. ena ura zvečer, ko se vsi posvetite drug drugemu (npr. med večerjo in skupnim časom pred spanjem), pa naj je to pogovor, branje knjig, igranje družabnih iger. Ta čas lahko potem povečujete iz ene na dve. Ali pa določite omejitev, da gre dvakrat popoldne pogledat stvari, ki jih rabi za službo. Lahko se omeji samo aplikacije, ki ne služijo službi (npr. družabna omrežja ipd.). Lahko določita odlagališče za telefone – npr. ko prideta domov, jih za določen čas odložita v škatlo. Če telefona ni na očeh, bo dosti lažje pozabiti nanj.

Če starš pretirano daje svojo pozornost zaslonom ob prisotnosti otrok, otroci počasi ponotranjijo občutek, da so manj pomembni.

Poleg časovnega omejevanja je smiselno določiti tudi »cone« brez telefona, npr. jedilna miza, spalnica, kjer telefona ni, in če ga rabim, grem drugam in ga tam uporabim.

Pomembno je, da najdete tudi stvari, ki bodo nadomestile praznino, ki nastane ob neuporabi telefona. Lahko imate en večer za družabne igre z otroki ali pa organizirate romantične telefon-free zmenke, ko gresta na večerjo, sprehod, si naredita masažo ipd.

Idej, kako omejiti digitalne naprave, je veliko, bolj ključno je, kako vztrajati v tem. V ta namen se lahko dogovorita za ljubeče opomnike, ko kdo opazi drugega, da »krši« omejitev glede zaslona (npr. če je žena prekoračila dogovorjeni čas uporabe telefona, greste do nje in položite svojo roko na njeno ramo). Pomembno je, da ste pri tem ljubeči, a vztrajni. Smiselno je imeti tudi redne sestanke (npr. ob nedeljah), kjer evalvirata, kako vsak od vaju opaža napredek oz. bi želel spremembe.

Kaj če pogovor ne uspe?

V slabšem primeru, pa se bo žena strinjala z vašimi argumenti – ampak sama ne bo videla alternative temu, da ne preverja telefona ves svoj budni čas.

Tudi v tem primeru vam ostane akcija. Iščite priložnosti, ko sta brez telefona in bodo povezovalne za vaju (zmenki, sprehodi, družabne igre, šport, kuhanje). Namesto z jezo in zagrenjenostjo, poskušajte z igrivostjo ustvarjati situacije, ko sta skupaj. Poskušajte jo osvojiti.

Kje ste vi in vajin odnos na njeni lestvici prioritet?

In če/ko boste izgubili njeno pozornost zaradi telefona, komunicirajte, kaj to za vas pomeni preko jaz-sporočil (npr. Zdaj sem ti govoril stvari, ki so zelo pomembne zame, vmes pa si preverila telefon. To me je prizadelo; počutim se, da ti nisem pomemben in da ti je bolj pomemben telefon). Tudi če žena »nujno potrebuje preveriti telefon prav takrat«, to ne zmanjšuje pomena vaših občutkov in ženo sooča z dejstvom, da postavlja prioritete. Kje ste vi in vajin odnos na njeni lestvici prioritet?

V resnici ni recepta, koliko zaostriti in koliko tolerirati. To je odvisno od vas, vašega občutka vrednosti, potrebe po slišanosti, vrednot. Če boste začutil, da sta se znašla v začaranem krogu izogibanja / napadanja, je smiselno poiskati zunanjo pomoč, bodisi preko partnerske psihoterapije ali preko bolj specializiranih programov (npr. v okviru LogOuta, kjer imajo tudi programe za odrasle, ki želijo smiselno omejiti svoj čas v digitalnem svetu).

Verjamem, da je ta situacija priložnost, da se bolj povežete z ženo in kot družina. Vam želim veliko poguma in vztrajnosti pri tem.