Na pomoč! Moj mož misli, da ima vedno prav.

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni,

Soočam se s težavo, ki morda niti ni tako velika, a me zelo moti. Z možem se načeloma v redu razumeva in dobro voziva, je skrben oče in mož. Problem pa je v tem, da je prepričan, da veliko stvari lahko narediš dobro le na en način. In to na njegov! Naj pojasnim: redko mine teden, da mi ne bi podrobno pojasnjeval, kako sem narobe zložila posodo v pomivalni stroj in kako bi jo morala. Spozna se na to, v kakšnem vrstnem redu bi morale biti posajene rože pred hišo in na to, koliko knjig bi si morali otroci sposoditi v knjižnici … Edini dobro ve, kje v mestu je najbolje parkirati avto in kako se naredijo najboljši njoki. Točno ve, na kak način bi morala reševati težave s starši, da o likanju niti ne začnem. Velikokrat upoštevam njegove nasvete, da ne bo pomote. Je pameten in sposoben človek in dejansko se spozna na veliko stvari in ima velikokrat prav. Ampak področij, na katera se on spozna in v katerih ima prav, je očitno dovolj za celo najino življenje in z leti se širijo. In jaz sem na točki, ko več ne poslušam, ampak samo še zavijam z očmi. Vidim ga, da se včasih načrtno umakne, da me ne bi poučeval in me spravljal v slabo voljo, ampak to vedno bolj doživljam kot prepad med nama.

Bralka, ki ima zelo redko prav 🙁

Draga bralka!

Zelo dobro čutite, da stvari, ki jih počne vaš mož, nikakor ne pripomorejo k zadovoljstvu v vajinem odnosu, temveč povzročajo konflikte in slabo voljo. Verjamem, da želite sočutno in z ljubeznijo sprejeti moževe nasvete in prepričanja, a razumeti morate, da je potreba »imeti vedno prav« moževa potreba ter da ni vaša dolžnost, da mu to potrebo za vsako ceno zadovoljite. V vsaki situaciji presodite, kdaj se z njim resnično strinjate, kdaj pa »povozi« vaše mnenje, doživljanje ali ravnanje.

SIMPTOMI NOTRANJE STISKE ALI TEŽAK KARAKTER

Pišete, da je vaš mož sposoben in pameten človek, a prepogosto podrobno pojasnjuje in komentira procese vašega dela in reševanja težav. Da se sicer res spozna na veliko stvari, a da vas že pošteno živcira, ko mora vedno imeti vse prav. To vas oddaljuje od njega. Lahko da mož svoje notranje stiske (npr. nezadovoljstvo, nekompetentnost) ne predeluje in regulira v sebi, ampak jih usmerja (projicira) v druge (žena je nesposobna). Ali je vaš mož tak le v zadnjem času, ker npr. doživlja večji stres ali nepovezanost z vami in ga zato vse moti, nič ni prav narejeno? Ali je od vedno osebnostno bolj »težak karakter« in je to njegov osebnostni stil? Če drži prvo, potem bo-sta moral-a odpraviti vzroke stresa in poiskati načine, kako se bolje povezati in s pogovorom ter enakovredno razdelitvijo dela drug drugemu zagotoviti fizično in čustveno podporo. Vsak naj prevzame svoj del odgovornosti in naj se ne vtika v drugega (razen če ga drugi prosi za nasvet).

Potreba »imeti vedno prav« je moževa potreba in ni vaša dolžnost, da mu to potrebo za vsako ceno zadovoljite.

Lahko pa je vzrok njegovega odzivanja v osebnostnih značilnostih. Če je vaš mož pripravljen delati na sebi, pogledati vase in narediti samorefleksijo svojih odzivov, potem imate upanje, da se bo tudi vajin odnos izboljšal. Najbolj pomembno je, da se z možem pogovorita o vajinem doživljanju različnih situacij (še zlasti po prepiru), v katerih so v ospredju teme skrb-kontrola, ne-odgovornost, ne-empatija, ne-odnos, rane iz otroštva itd.

Kaj lahko z možem še naredita?

1. Učita se ljubiti.

• Ljubiti moža takrat, ko ga je težko ljubiti, ni lahka naloga. Tudi vi si najbrž želite, da bi vas mož imel rad, ko niste v najboljši koži. Ljubezen je najmočnejša sila sprememb.
• Poslušajte njegove razloge in ga skušajte razumeti, saj se bo tako počutil spoštovanega in cenjenega. Z njegovimi nasveti pa se ne obremenjujte preveč, še sploh če vam ne koristijo.

2. Prepoznajta, kaj ni ljubezen.

• Vprašajta se, ali so vajina dejanja zares dejanja skrbi in ljubezni ali kontrole in nadzora. Ali dojemata prepir kot čas za zmago in dokazovanje, kdo ima prav (jaz proti tebi), ali priložnost za vzajemno razrešitev spora (midva proti problemu)?
• Ko mož kritizira vaš način zlaganja perila ali sajenja rož, ne sodelujte v njegovi igri kriticizma, saj ni produktivna. Ničesar mu ne razlagajte, sebe ne pošiljajte v igro in končno odločitev sprejmite tudi v skladu z vašimi potrebami in željami.
• Ni vam potrebno tolerirati psihičnega nasilja ali biti lojalni z vsakim moževim ravnanjem.
• En partner ne more držati 90 % odnosa. Če vaš mož ne bo želel sodelovati, potem se vajin odnos ne more izboljšati. Če pa se zaveda, da vas s svojimi ravnanji tudi rani in mu je potem žal, se včasih celo potrudi držati jezik za zobmi in vadi primerne odzive ter ve, da je za težave kriv tudi on, potem sta na pravi poti.

Vprašajta se, ali so vajina dejanja zares dejanja skrbi in ljubezni ali kontrole in nadzora. Ali dojemata prepir kot čas za zmago in dokazovanje, kdo ima prav (jaz proti tebi), ali priložnost za vzajemno razrešitev spora (midva proti problemu)?

3. Ljubeče poskrbita zase in postavljajta zdrave meje. 

• Moževih opazk in nasvetov ne jemljite osebno in se ne branite pred njimi. Ko pride z nasvetom do vas, mu ne recite »Tak in tak si …« temveč govorite o sebi in kako vi doživljate njegove nasvete (»Ob tvojem nasvetu se počutim …«). Povejte mu, kako je biti ob njem, ko želi imeti vse prav. Če se bo mož odzval na način »Vseeno mi je, kaj čutiš, nič nisem naredil narobe …« potem boste vedeli, da ne bo prevzel odgovornosti za svoja dejanja in da so zadaj vzroki, zakaj imata težave v medosebnih odnosih.
• Ljubeče poskrbite zase in postavljajte zdrave meje: »Tega ne dovolim; tukaj te moram ustaviti; tak način komunikacije mi ni všeč in jo prekinjam; prosim, da me samo poslušaš; pogovorila se bova kasneje; v resnici ne potrebujem tvojega nasveta; jezna sem, ker sem prezrta in me boli tvoj odnos do mene; želim nekaj spremeniti; hvaležna sem za tvojo pomoč, delo, priložnost, ampak bom zmogla sama zložiti v stroj, parkirati avto itd.«

4. Porazdelita si odgovornosti za odnos.

• Naj se tudi mož vpraša, kaj lahko naredi drugače, če ga nekaj zmoti, straši, razburi. Se sploh zaveda, da želi imeti vedno prav? Zakaj vas težko tolerira in vas ne pusti pri miru, če ne zmorete živeti po njegovih standardih? Ali obsoja vaše pomanjkljivosti in vas stalno popravlja, da bi se izognil soočenju z lastno nepopolnostjo? Zakaj beži pred lastnim strahom na način, da sebe in druge pretirano kontrolira? Se boji »katastrofalnih posledic« (ker v pomivalnem stroju stvari niso optimalno zložene – dva kozarca manj – bomo porabili preveč elektrike z večkratnim pranjem)?
• Dajajte mu feedback, katere njegove skrbi so nesmiselne, nerealne, pretirane, kdaj se preveč trudi.
• Pomagajte mu ovrednotiti slabe poteze ali neizpolnjene potrebe, da bo lahko napredoval.
• Naj bo pozoren na okolje, v katerem živi in dela: je veliko anksioznosti, visokih pričakovanj, primerjanja?
• Pomagajte mu prepoznati njegove obrambne mehanizme: kdaj uporablja samokritiko, kaj si takrat govori, kako razmišlja, kaj je pomen tega; ali morda nezavedno s tem, da mora imeti vedno prav, prikriva lastno negotovost, sram ali druga neprijetna čustva?

Naj se tudi mož vpraša, kaj lahko naredi drugače, če ga nekaj zmoti, straši, razburi. Se sploh zaveda, da želi imeti vedno prav?

5. Če ne zmoreta sama, poiščita pomoč psihoterapevta.

• Psihoterapevt vama bo pomagal ozavestiti, prepoznati in ubesediti čustva.
• Ko ozaveščanje čustev postane navada, se prepreči vklop obrambnih mehanizmov. V nasprotnem primeru tesnoba naraste (ali pa se človek kritizira, da ni dovolj dober, itd.).
• Če vaš mož čuti strah in tesnobo in ne prevzame odgovornosti za svoje občutke, se jih bo želel znebiti tako, da bo napadel vas! Vi se boste ob tem počutili slabo, postali boste tesnobni in jezni, na koncu pa bosta oba nezadovoljna. Občutek bo, kot da sta na drvečem vlaku in ne vesta, kdaj bosta izstopila. Če takšno stanje traja in traja, je enkrat vsega preveč in ljudje se raje razidejo, kot da bi se soočili s seboj in drugim. Potem skočijo iz vlaka na neznanem kraju, namesto da bi se zavestno odločili, na kateri postaji in s kom bodo odšli dol.

Želim vama, da bi z ljubeznijo, s sodelovanjem in pogovorom našla primerne rešitve za oba. In da bi se oba zavedala, kam potuje vajin vlak, kdaj se bosta ustavila in kaj si bosta ob postanku pogledala. Mogoče bosta pa drug nad drugim pozitivno presenečena.