Mož – ženin vajenec?

Foto: Shutterstock

Moški so z Marsa, ženske so z Venere. Lahko nekoliko klišejska pojasnila o moški in ženski naravi razložijo in upravičijo razlike med nami? Razliko med možem in ženo – ter njuno vlogo v družini?

Razlike med spoloma

Nekatere lahko. Na primer način našega soočanja s težavami, način iskanja bližine in samote, kadar jo potrebujemo. Drugih razlik ne morejo in ne smejo. Imeti sozakonca na prvem mestu bi se moralo enako kazati pri obeh spolih. Tu sta le dve možnosti: ali sozakonca imaš na prvem mestu – ali pa ga nimaš. In če ga imaš, se to jasno odraža v tvojih konkretnih besedah in dejanjih.

Sta le dve možnosti: ali sozakonca imaš na prvem mestu – ali pa ga nimaš.

Tradicionalni vlogi v zakonu in družini

Mnogi pari pri načrtovanju zakona skušajo preseči tradicionalne vloge žensk in moških oziroma moža in žene. Dokler sta zakonca sama, še nekako gre. Današnjim možem ni tuje poprijeti za kuhalnico in metlo, žene pa se odlično znajdejo v vodenju računov, manjših popravilih in na karierni poti.

Vendar pa se taka praksa pogosto vrne nazaj v ustaljene tirnice, kakor hitro se rodi prvi otrok. V družinskem življenju poskusi preseganja tradicionalnih vlog pogosto ostanejo neizpolnjeni iz preprostega razloga. Nega in vzgoja otrok zahtevata veliko časa. Bolj učinkovito je, če si mama in oče delo razdelita. Razdelita si ga po svojih zmožnostih in deloma tudi željah.

Ženi materinski čut narekuje skrb za otroke, porodniški dopust pa ji to omogoča. Možu so s tem prepuščeni »zunanji opravki« in skrb za družinski proračun.

Namesto delitve dela – skupno delo

Čeprav je delitev dela navadno ovrednotena pozitivno, ker omogoča večjo učinkovitost, v praksi lahko postane razlog za krhanje timske navezave med možem in ženo. Skupno delo namreč predstavlja čas, ki ga zakonca aktivno in koristno preživita skupaj. Hkrati organizacija skupnega dela zahteva dobršno mero prilagajanja, usklajevanja – in s tem komunikacije. Kaj je laže: narezati korenček in skuhati juho – ali uskladiti se, kdo ga bo narezal, na kakšne koščke in kako dolgo jih bo treba kuhati?

Čeprav je delitev dela navadno ovrednotena pozitivno, ker omogoča večjo učinkovitost, v praksi lahko postane razlog za krhanje timske navezave med možem in ženo.

Žene so v tem pogledu navadno bolj zahtevne, možje nimajo posebnih preferenc in jim je navadno vseeno. A tudi če se ne strinjajo, se navadno prej prilagodijo. Čeprav je bistvo skupnega dela sicer vaja v upoštevanju drug drugega in ohranjanju enakovrednega odnosa med zakoncema, se možje zaradi svojega ljubega miru prehitro umaknejo in s tem povzročijo, da žene v domačem skupnem delu nevede prevladajo ter uvedejo tako imenovani vajeniški sistem.

Vajeniški sistem

Res, moška in ženska narava se razlikujeta, kar še posebej pride do izraza, ko žena postane mama. Mama je pač mama: pri uspavanju, negi in skrbi za dojenčka je nenadomestljiva. Učinkovitejša, natančnejša in nežnejša kot njen mož.

Možu se morda ne zdi tako pomembno, ali je dojenček previt na eno ali na dve uri – vsekakor pa mu ni bistveno, ali bodo nogavičke njegovega otroka barvno usklajene z vzorcem na njegovi kapici. Mami oziroma ženi to ni vseeno, sploh ker gre za njenega otroka. Ker sumi, da od moža le stežka lahko pričakuje potrebno frekvenco previjanja in zadovoljivo zavzetost pri izbiri dojenčkove garderobe, se raje zanese nase in te naloge opravi kar sama.

S tem prevzame večji del odgovornosti, od moža pa pričakuje vsaj vdano in vestno asistiranje. Žena je mojster, mož pa bolj ali manj poslušen vajenec.

Ko mama prevzame vso odgovornost nase

Težave nastanejo, ker moški najraje sam prevzema odgovornost in načrtuje, rad sam poskusi in deluje. Žena se ne zaveda, kako težko je možu ohraniti mirnost, ko dojenček joka in sam ne more storiti nič drugega, kot da zaupa vanjo, jo podpira – in čaka brez kančka živčnosti.

Težave se nadaljujejo, če žena tudi po koncu prvega leta otrokovega življenja ohranja svoj primat v skrbi za otroka in družinske zadeve. Če možu ne pusti biti oče in uporabljati očetovskih principov in postopkov v skrbi za otroka in izražanju ljubezni do njega. Ne pusti mu, ker je svoj materinski poklic začela enačiti s prevzemanjem popolne odgovornosti za otroka. To je vendar sedaj njena nova identiteta: v tem je dobra in v tem se počuti domače. Od moža pričakuje priznanje in potrditev – ne pa želje, da bi odgovornost na tem področju delila z njim.

Če žena želi, da bi bil mož (bolj) vključen v družinske zadeve, mu mora prepustiti del odgovornosti. Mora mu dovoliti, da dela po svoje, četudi z opravljenim ne bo tako zadovoljna.

Razlog moževega oddaljevanja od družinskih zadev

Po drugi strani si mama oziroma žena želi, da bi ji mož pomagal, se vključeval v družinsko življenje in predvsem gojil željo po tem. Mož pa, ki mu je odvzeta odgovornost, se ne čuti ne potrebnega ne uporabnega – in še najmanj vključenega. Noče biti vajenec pomočnik, ne mara stati ob strani in zgolj čakati na ukaze. Ker ne more izražati svojih pogledov in svojih predlogov, ker ne more soodločati – neha sodelovati, prepusti odločanje ženi in se oddalji.

Namesto vajenskega sistema – skupna odgovornost

Če torej žena res želi, da bi bil mož (bolj) vključen v družinske zadeve, mu mora prepustiti del odgovornosti. Mora mu dovoliti, da dela po svoje, četudi z opravljenim ne bo tako zadovoljna, kot če bi opravila sama.

Ob tem pa za konec še osebni namig: slej ko prej bo že ugotovil, da je ona uspešnejša – in jo bo prišel vprašat za formulo njenega uspeha …

Viri:                                                  

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja