Mediji krojijo javno mnenje

Thumbnail

Mediji imajo vpliv na razmišljanje ljudi. Mediji imajo vpliv celo na to, kako družine živimo. Na srečo je prišel internet.

 

Sam sem kot otrok gledal Berlusconijeve televizije iz skupine Mediaset. Z anteno smo Primorci ulovili več italijanskih kot slovenskih programov. Ob pogovoru z zamejci in predvsem z Leom Oblakom pa sem že pred davnimi leti spoznal, da ima Berlusconi neverjeten potencial, da nekega dne zavlada Italiji. V dveh desetletjih se je zgodilo ne le to, da jim je zavladal – Silvio Berlusconi je celo postal odraz Italijanov samih! Kako je to mogoče?

V ključne termine zabavo

Televizije iz skupine Mediaset so že pred 20 leti, ko sem jih še spremljal, predvajale obilo poceni v italjanščino sinhroniziranih filmov. V ključne večerne termine so dajale dobro režirane zabavne programe, da bi pred ekrane pridobili čim več gledalcev. Pomembno vlogo pri večanju gledanosti so imele na pol gole plesalke in za oči izbrani voditeljice in voditelji.

Kulturne temelje, znanost, izobraževanje, gospodarstvo je zamenjala izključno zabava. Celo informativni programi so bili na neki način zabavni. Pishološko je to ljudem povsem ustrezalo, saj si v “prostem” času večina ljudi želi biti na “off”. Informativni program pa je seveda vedno pazil, da se je o Berlusconiju govorilo vse dobro.

V ozadju Berlusconijevega vzpona je veliko več kot le lastni mediji – potrebni so bili tudi vzvodi mafije in gospodarstva. A ker se tokrat osredotočam na medije, želim izpostaviti predvsem pomen medija, ki leto za letom ponavlja določena stališča, teze, v večino programa pa vključujejo zabavo, da pritegne gledalce in pridobi zaupanje, obenem pa njihov čas zapolnjuje s praznimi vsebinami.

Medijska blokada

Ob nedavni smrti Kim Jong Ila iz Koreje nam je bilo vsem zanimivo gledati objokovanje ljudstva, ki je rahlo spominjalo na objokovanje Tita. Ljudje v zaprtem medijskem prostoru enostavno vidijo le eno plat – in ta plat jim je življensko pomembna.

Peter Lah v komentarju v Financah lepo nakaže stanje v RTV SLO, ki deluje le nagovorno. Piše takole: “Verjetno je odveč omenjati, da tak pristop – v celofan po-govora zavit na-govor – novinarja in poslušalce poniža. Vloga novinarja in medija je zreducirana na vlogo držala za mikrofon in na zvočnik. Od poslušalcev pa se pričakuje, da bodo pozorno poslušali in izvajali tisto, kar jim govorec sporoča. Brez vprašanj in komentarjev: glej in občuduj!”

MMC sem večkrat z veseljem prebiral, ker se mi je vedno zdel svež. A že v tem mesecu si je vodstvo RTV zadalo odpoklicati urednika Uroša Urbanijo – z razlogom, da pač ukinjajo uredniško mesto MMC. Na srečo je v tej izjemno veliki in potratni ustanovi nekaj izjem. Izjemen dokumentarec je uspelo pripraviti Jožetu Možini, in sicer o Pedru Opeki. Svojevrsten fenomen so Obzorja duha. Zanimivo je, da še vedno pustijo ustvarjati Potrebuješu oddajo Na zdravje, ki prinaša na male ekrane spoznavanje slovenskih običajev in avtohtone glasbe in plesa. V politični prostor pa posegajo Pogledi Slovenije, ki uspejo vnesti vsaj ščepec pluralnosti.

Šolanje novinarjev: ne razmišljaj.

Rad bi pokazal na še en pojav v našem medijskem prostoru: copy/paste. Zdi se mi, da velika večina novinarjev sploh ne razmišlja kritično o slišanem. To, kar jim “servirajo” PR agencije, tiskovna agencija in politiki, enostavno sprejmejo, dodajo kakšen stavek in posredujejo v javnost. Brez kančka distance oz. preverjanj dejstev.

Prvi primer je iz področja “za življenje”. Vse, ki zagovarjamo, da splav ni zdravstvena težava, temveč bi moral biti plačljiv, nas mediji povsem “preslišijo”. Brez kančka novinarske radovednosti in kritičnosti sledijo prevladujoči ideologiji: da je pravica do splava sveta stvar, ki mora biti – vključno s kontracepcijskimi tabletkami – obvezno brezplačna. Naravnost blasfemično pa bi bilo zapisati, da je splav pravzaprav umor. Tiste, ki smo za življenje, je potrebno diskreditirati ali preslišati.

Drugi primer je aktualni družinski zakonik. V večjih medijih enostavno ni novinarjev, ki bi bili v enem od osrednjih terminov pripravljeni dati besedom zagovornikom prepričanja, da mora ostati družina nedotaknjena in da se lahko vse pravice homoseksualcev ureja izven družinskega zakonika. Kdor natančno spremlja medije, bo v prihodnjih mesecih lahko pozorno opazoval, kako natančen in celovit je ta “sistem”.

Mladi in tudi manj mladi iz vseh medijev dobivajo sporočilo, da je uporaba kontracepcijskih tabletk nekaj najbolj normalnega. V medijih nihče ne preverja in ne raziskuje, kakšne so njihove posledice za hormonsko stanje žena. O vzrokih za ločitev se mediji skoraj ne sprašujejo. Prav tako razširjajo zelo poceni poglede na odnose in spolnost.

Internet: upanje

Na srečo se svet razvija in pred leti je zacvetel internet. Tu pa se hočeš ali nočeš vzpostavi pluralnost. A težavi interneta sta dve: večji del pogače poberejo tisti, ki tudi v klasičnem mediju, kot je recimo POP tv, poberejo glavnino oglaševanja in se tako lahko najhitreje razvijajo (čeprav so sila odvisni od političnih botrov, ki podeljujejo oglaševanje). Druga težava pa je ta, da še vedno ni dovolj državljanov na internetu. Zanimiv pa je primer portala pozareport.si, ki je tako rekoč iz nič postal eden bolj branih, saj prinaša vsebine, ki so povsem drugačne od tistih, ki jih ponujajo vsi ostali klasični “uradni” mediji.

Na iskreni.net se bomo še naprej trudili ponujati vsebine za življenje in pokrivati tista področja, ki so drugje namensko ali nenamensko spregledana. Še posebej nam zagon dajete obiskovalci – samo v decembru nas je obiskalo že več kot 61.000 različnih.