… smo se v nedeljo na pikniku srečali prostovoljci, ki smo pripravljali 6. Festival družin.
“Jaz, kavboj Janez, okrožni šerif, varujem skupino krepostnih prostovoljcev festivala družin…” 🙂
Nekaj se nas je zbralo že dopoldan pri maši (dejstva, da sem jim po pomoti dala navodila za napačno cerkev in smo vsi skupaj malo zamudili, ne bom zapisala… :)), nekaj se jih je pridružilo kasneje v Minizoolandu pri Vrtnarstvu Polegek.
Že nam odraslim so se zasvetile oči v tako prijetnem okolju, kaj šele otrokom! Do svojega “kotička” v kavbojski vasi smo se namreč sprehodili mimo številnih živali in nenavadnih rastlin.
Rdeče majice so se razkropile po vsej kavbojski vasi!
Pot do kavbosjke vasi nas je vodila mimo živega krokodila, velike are, ki je kot mostninarka čepela na začetku mostu, preko pokrajine s kenguruji vse do razigranega bivola, ki se je navdušeno zaganjal v ogromno polomljeno vedro (kasneje pa suval žogo kot razigran otrok) in domačih kozic, med katerimi so se spehajali otroci (od obiskovalcev seveda…).
V senci kavbojske koče: čas za kosilo, za igor in za sestanek…
V kavbojski vasi, kjer je bilo srečati tudi kakšno okostje navdušenega pokeraša, kjer je igrala country glasba in se je varil whiskey, je v zaselku z banko, salonom in zaporom stala tudi pristna kavbojska koča, kjer smo se naselili prostovoljci.
Mostninarka…
Cilj našega “piknika” je bil predvsem to: da se srečamo v neformalnem okolju, da obudimo spomine in nova prijateljstva. Da se spoznajo in družijo tudi naši otroci. Pa seveda, da se našim vrlim prostovoljcem, ki so resnično duša festivala , še enkrat zahvalimo.
Da se bik žoga sam s sabo? Jap, tudi to se dogaja…
Tudi z odličnim kosilom, ki so nam ga dostavili iz picerije Paradajz iz Slovenskih Konjic. Da smo v koči jedli iz glinenih posod slasten člili con carne, je vzdušje le še okrepilo. Za tiste ki so malo manj ljubitelji jedi na žlico pa so poskrbeli z različnimi picami (tudi brezglutensko!).
Da dan ni bil le igra in klepet, sva poskrbela Igor in Polonca. Tako smo z delom ekipe izvedli tudi krajšo evalvacijo in zbiranje idej za naprej. 🙂
Ena redkih fotografij s sestanka, ki se ni izgubila pri prenosu na računalnik. Mali dokaz, ki priča o našem zavzetem delu 🙂
Prisrčna hvala vrtnarstvu Polegek, ki nam je omogočil srečanje v tako prijetnem okolju. Še posebej za otroke je bilo to res nepozabno doživetje.
Ob tej priliki vabimo tudi vas dragi bralci, da se nam pridružite kot prostovoljci ali obiskovalci na naslednjem 7. Festivalu družin. Čisto vsem bralce pa priporočamo, da se ustavite v mini ZOO v Slovenskih Konjicah. Če boste lačni pa skočite še v picerijo Paradajz. Hvala tudi njim, ki so konkretno poskrbeli za naše želodčke!
Veste kako veliki so kengurujčki v resnici?
In, da ne bomo le mi obujali spominov na festival:
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!