Kriza: priložnost za družino?

Thumbnail

Živimo v času, ko mu brez pretiravanja lahko rečemo sušno obdobje z lažnim občutkom preobilja. To še posebej velja za urbano družino. V naravi, trenutno prepotrebni dežja, je pridelka manj, na drugi strani pa obljudene in založene trgovine dajejo povsem napačen vtis.

 

Slovenci, še posebej naša generacija, ki še ni občutila “vojnega” pomanjkanja, enostavno ne dojame, kaj se trenutno dogaja. Tak občutek dobim, ko obiščem kakšen nakupovalni center ali ko slišim zgražanje nad zategovanjem pasu v državi. Na tem mestu se lahko povsem strinjam z nekaterimi komentatorji, ki trdijo, da smo kot družba razvajeni. Velik del zaposlenih se neposredno ali posredno napaja iz državnega žaklja, v katerem je že zdavnaj veliko manj, kot porabimo. Da bi živeli “brez posledic” ter se ne bi srečali z resničnostjo, se drago zadolžujemo.

Potem imamo še kup EU razpisov, ki se jih črpa na način mane iz nebes, za katero kot družba ne bomo nikoli dobili računa?! Predvsem javna sredstva bi morala prinesti izjemne učinke dodane vrednosti financiranih projektov – dogaja pa se, da se denar iz razpisov izgublja v raznih “svetovanjih” in prijateljskih podjetjih. Imamo dva velika in potratna ustroja javne uprave, politikov, uradov in sicer tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju. Imamo javno šolstvo in zdravstvo, za katere ne najdemo realnih okvirov, koliko je še možno zagotoviti vsem in kaj si enostavno ne zmoremo privoščiti. Tako enostavno ne moremo naprej.

Čeprav je bilo slovensko kmetijstvo načeto prav zaradi EU subvencij (kmet je prvič mislil, da lahko potroši več kot ustvari ter opusti določene branže in obdelovanje zemlje) in postajamo prehransko preveč odvisni od mednarodnih trgov, pa je danes slovenski kmet ob trenutni suši daleč največji realist. Kmet ve, da lahko potroši toliko, kot ustvari, in niti kanček več. Suša pomeni manj pridelkov. Prav neposredna povezanost in soodvisnost od zemlje mu daje zelo realen občutek, kje je.

Trgovina je še en slovenski fenomen – medtem ko se v tujini že leta dogaja krčenje nakupovalnih površin, so v Sloveniji do minulega leta še kar rastle?! In Slovenci smo na nekaj lahko zelo ponosni. Imamo ogromno neprecenljive in neobdelane zemeljske površine, ki nas iz meseca v mesec čaka, da jo obdelamo. Namesto, da bi si doma pridelali večji delež letnih potreb hrane, pa kupujemo v trgovinah. Trgovina je še en slovenski fenomen – medtem ko se v tujini že leta dogaja krčenje nakupovalnih površin, so v Sloveniji do minulega leta še kar rastle?!

Urbana družina

Nekoč je bila urbana družina tista, ki je živela v mestu in je večino prehrane kupila v trgovini oz. pri kmetih. Danes “urbana družina” že dlje časa ne živi le v mestih temveč tudi v sleherni slovenski vasi. Sam prihajam iz kraške vasi in družine, kjer smo še v moji mladosti pridelali praktično vso ključno hrano doma. Trenutno se nikakor ne morem spomniti katerega leta smo opustili pridelavo lastnega žita, od katerega leta ni bilo pri hiši več domačega mleka.

Obdelovanje in na drugi strani prepuščanje, kaj bo mati narava dala, me je v otroštvu zelo zaznamovalo in prizemljilo, kaj lahko “pričakujem”. Veselil sem se lahko majhnih stvari in to kljub temu, da sta bila oba starša v službi. Spominjam se, s kakšno vnemo smo kar nekaj časa “šteli” denar in napraskali zadnji dinar, da smo kupili AX-a, s katerim smo se družinsko vozili po vsej Evropi. Delo in preprostost sta bila sestavni del življenja in posledično tudi vzgoje.

Današnji otroci v imenu dela občutijo le odsotnost staršev. Večjo odsotnost staršev enačijo z “lažjim preživetjem”. Tako težko ovrednotijo, kaj pomeni pridelati hrano, saj se hrano “nabere” v trgovini, kjer te, ne glede na letni čas, čaka v popolnem izgledu. Ker starši časovno preživijo več časa v službi (se še spomnite časov, ko so starši prišli iz službe ob 14h in ni bilo interneta in telefonov?) in je razvoj prinesel večjo dostopnost različnih dobrin, otroci živijo manj preprosto in v večini primerov ne morejo ovrednotiti, kaj se skriva za posamezno stvarjo. Na ta način jih dejansko ropamo veselja nad procesom nad majhnimi stvarmi in na koncu tudi nad odnosi. Prav v odnosu do zemlje se lahko učimo, kaj je temelj odnosa – darovanje…. šele potem pride, če pride, žetev.

Izhod iz krize

Živeti preprostost mora postati vsaj tako rutinsko kot se prehranjevati ekološko. Zato je prav finančna kriza neprecenljiva priložnost, da osmislimo in spremenimo stil življenja v svojih družinah. Iz krize lahko potegnemo veliko. Rešitev osebno vidim v tem, da moramo slovenske družine spet priti v stik z zemljo, jo več obdelovati in živeti bolj skromno. Ovrednotiti moramo, koliko denarja naša družina sploh potrebuje. Kaj poleg hrane in strehe nad glavo še potrebujemo? Morda se nam v tem kontekstu celo obrne logika, da pomeni ena služba manj, lahko odločitev za kakšnega otroka več. Živeti preprostost mora postati vsaj tako rutinsko kot se prehranjevati ekološko. 

Na drugi strani pa se moramo kot narod, ki je že več kot 20 let pod samostojno zastavo, odpreti navzven in postati bolj sproščeni in inovativni v gospodarstvu in ustvarjati več dodane vrednosti. Ne razmišljajmo, kaj mi pripada, temveč kaj lahko prispevam v okolje in družbo. Le na ta način bomo zdrav zgled našim otrokom. Vsak lahko začne le pri sebi. Kriza, ki se bo v prihodnjih mesecih poglobila, nam bo pri teh korakih gotovo v pomoč.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja