Koline – slovenska dediščina, družinski praznik in šola za življenje

Vir: Pixabay

Koline so del gastronomske, kulturne in narodne dediščine Slovenije. Čeprav je danes meso dostopno na vsakem koraku, pa naši družini koline še vedno predstavljajo družinski praznik in zavzemajo pomembno mesto pri domači samooskrbi na manjši kmetiji. Ker je v današnji družbi vse več zagovornikov brezmesnega načina prehranjevanja in pravic živali, so koline danes pogosto tarča kritike, zato želim s tem prispevkom pokazati še na drug vidik – o kolinah kot o šoli za življenje.

Odnos do živali

Ugotovili smo, da hrana ne raste v trgovskih centrih, da krave niso vijolične barve in da se čokoladnega mleka ne molze. Morda se sliši smešno, vendar je danes po svetu veliko otrok, ki razmišlja na tak način.

Ker gre pri majhnih kmetijah v večini primerov za rejo živali, z razlogom pridobivanja njihovih proizvodov za potrebe domače samooskrbe, se odnos do živali bistveno razlikuje od masovne proizvodnje in intenzivne reje. Vsaka žival ima svoje potrebe in zahteva določeno skrb, zato se z otroci ob delu z živalmi učimo predvsem odgovornosti, vztrajnosti, delavnosti, organiziranosti in spoštovanja. Kljub temu, da je žival namenjena zakolu, poskrbimo, da se ima tekom bivanja med nami kar se le da lepo. Ob tem nas koline spomnijo, da je življenje minljivo in da je hrana dar, ki smo ga dolžni spoštovati.

Medgeneracijsko sožitje

Delo ob kolinah povezuje vse člane naše družine, saj na pomoč priskočijo stari starši, tete in strici. Dela je dovolj za vse in vsaka pomoč je dobrodošla. Vesel sem, da lahko najini otroci vidijo to medgeneracijsko sodelovanje in medsebojno pomoč. Tako se učijo, da je v slogi moč.

Anatomija telesa

Ste z vašimi otroci že raziskovali človeško telo? Ali veste, da so v medicini prašiči zanimivi tudi zaradi velike podobnosti s človekovo telesno zgradbo in fiziološkim ustrojem? Pri nas veliko beremo in smo že večkrat pregledali tudi kakšno knjigo na temo človeškega telesa, med letošnjimi kolinami pa smo si vzeli tudi čas za praktični pouk anatomije. Neverjetno s kakšnim navdušenjem so otroci opazovali in spraševali – takšne učne ure ne bodo deležni pri nobenem pouku biologije.

Hrana ne raste v trgovinah

Drugi dan kolin je bila na vrsti izdelava klobas in ostalih mesnih izdelkov. V slovenski dediščini prehranske kulture zavzemajo koline pomembno mesto. Če štejemo samo osnovne izdelke, ki jih naredimo iz prašiča, jih lahko naštejemo čez petdeset, če upoštevamo vse izdelke, pa ob tem uporabimo praktično vsega prašiča. Z otroci smo se naučili, da je za vsakdanjo hrano potrebno delati – v našem primeru kar dva dni, se pogovarjali o odgovornem ravnanju s hrano in o kakovosti doma pridelane hrane. Ob tem smo ugotovili, da hrana ne raste v trgovskih centrih, da krave niso vijolične barve in da se čokoladnega mleka ne molze. Morda se sliši smešno, vendar je danes po svetu veliko otrok, ki razmišlja na tak način. Še slabih 30 let nazaj smo Slovenci veliko bolj živeli z naravo in imeli različne običaje, ki so povezovali tako družine, kot sosede. Ponekod tradicija še ostaja, a počasi vse staro zamira in naši vnuki morda tega vzdušja, smeha in veselja, ki je ob takšnih dogodkih napolnil hišo ne bodo več poznali. Zato vas spodbujam, da peljete vaše otroke na kmetijo – to je lahko odlična šola za življenje.