Kdo jih bo podpiral, če jih mi ne bomo?

Foto: Shutterstock

V zadnjih tednih smo imeli priložnost občutiti, kako je, če nimamo kadarkoli možnosti, da bi šli k maši in spovedi. Zdaj drugače cenimo vse tiste rutinske nedelje in vse maše med tednom, na katere smo ali pa tudi nismo šli. Pri pomanjkanju duhovnikov, ki pesti Evropo, je to stanje, kakršno nam pravzaprav grozi v zelo bližnji prihodnosti.

In da zadeva ne bi bila preveč enostavna, je v teh korona dneh porasla negotovost, kako bo z našimi plačami, poslovanji in zaslužkom na splošno. To pa s seboj prinese še eno negotovost. Kdo, kako in ali sploh bo podpiral naše duhovnike, župnije, programe, cerkvene organizacije, medije.

Kdo torej?

Nihče drug, kot mi. Če jih bomo želeli imeti, jih bomo morali podpreti. Pred nekaj dnevi sem govorila z našim župnikom. Zaupal mi je, da je v vsem času karantene iz naše precej velike župnije na župnijski račun prišlo vsega skupaj šest donacij. In da so v kar veliki stiski s plačevanjem položnic. Poleg tega se ljudje zaradi fizične odsotnosti manj odločajo za maše in tako tudi mašnih darov ni. Skratka, župniji gre težko.

Kje smo zdaj kristjani in vsi ostali, ki sicer tako pridno prinesemo k žegnu in z veseljem izkoristimo teden poletnega oratorija za poceni otroško varstvo? In kje smo tisti, ki smo kdaj v stiski potrkali na vrata župnišča iz kdo ve kakšne potrebe?

Vem, da je v marsikateri družini zelo težko z denarjem, ampak saj sploh ni potrebno, da damo neke velike zneske! Več ko nas bo dalo, pa čeprav malo, več se bo nabralo. Če kdaj, je sedaj čas, da sledimo zgledu prvih krščanskih skupnosti, ki so med seboj delile vse, kar so imele.

Kaj še lahko storiva jaz in ti?

V človekovi naravi je, da, ko nekaj potrebujemo, to znamo poiskati in si vzeti. Žal pa je v človekovi naravi tudi to, da prehitro pozabimo na dobroto, ki smo jo prejeli. Za nas gre življenje dalje in redko se Ker si želimo, da bi podobno okolje ostalo, se razvijalo in pričakalo tudi naše in vaše otroke.ozremo nazaj. Ampak pride čas, ko moramo preseči človekovo zagledanost samo vase in sebe pa tudi drug drugega vprašati, kaj je tisto, kar je v tem trenutku prav in ali mogoče kdo kaj potrebuje – tokrat od mene? Tak čas je zdaj.

Vloge so se zamenjale. Verski mediji in spletne strani, ki smo vas spremljali v vaših potrebah in vam marsikdaj razsvetlili poti, smo zdaj tisti, ki potrebujemo pomoč. Ja, tudi mi, iskreni, smo med njimi. Ves čas smo odvisni izključno od donacij tistih, ki v nas prepoznavate, da je to, kar delamo, dobro. Odvisni smo samo od vas, ki z nami delite podobne vrednote družine in življenja. Nikogar nimamo nad sabo. Želimo živeti in stati za tem, kar počnemo, kar zagovarjamo. Ker nam je mar. Ker nam je pomembno. Ker si želimo, da bi podobno okolje ostalo, se razvijalo in pričakalo tudi naše in vaše otroke. Ker razmere jasno kažejo, kaj je tisto, kar edino zares šteje, kar je edino pomembno.

Podprite nas, ker s tem podpirate tudi prihodnost vrednot, ki jih delimo in prihodnost družin, ki nam vsem pomenijo največ. Skupaj podprimo prihodnost življenja!