Kdo bo prvi spregovoril o spolnosti?

V zadnjem letu sva z možem Tomažem o temi teologije telesa spregovorila več kot petsto mladim. Hvaležna za to, da smeva biti orodje v Njegovih rokah, na teh delavnicah zaznavava, kaj mlade na področju spolnosti danes vznemirja, navdušuje, skrbi, rani …

Najbolj naju navdušuje to, da mladi najglobljo resnico o spolnosti pravzaprav že nosijo v sebi. Lepo je videti, kako se v njih prebujajo hrepenenja, ki so kot genski zapis položena v vsakega. V resnici si želijo imeti čisto srce, iskreno pripadati, igrati v odnosih z odprtimi kartami. Pa vendar to danes ni lahko …

Borba za lastnega otroka

Ko vam je bil podarjen otrok, ste nevede začeli tekmo, v kateri se borite za čistost srca vašega otroka, za njegovo telo. Da bi ne bilo zlorabljeno, pohojeno, ponižano, temveč bi bilo vselej sveto, skrivnostno in lepo. Tudi ko so roke in noge nesorazmerne, ko obraz napadajo mozoljčki in se sredi ustnice bohoti herpes.

Vaši sotekmovalci so mediji, prijatelji, z vključevanjem vse večjega liberalizma tudi šola.

V knjigi Teologija telesa Christopher West pravi: »Če hočemo izvedeti, kaj je najsvetejša stvar na svetu, moramo samo pogledati, kaj je najbolj nasilno oskrunjeno.« Ob podobah (napol) golih teles, ki jih danes vsakodnevno videvamo, bi bili ljudje pred dvajsetimi leti zgroženi. Danes pa nam je vse to nekako normalno, ker se je razvrednotenje svetosti telesa in spolnosti dogajalo tako postopno. 

Odkar imate otroka, ste torej v tekmi: kdo bo prvi spregovoril o spolnosti. Na kakšen način? Kako bo predstavil pomen in lepoto spolnega odnosa? Bo govoril o ODNOSU ali zgolj o »seksu«? Kaj bo povedal o sramu? Ljubezni? Kontracepciji? Odgovornosti? Bo otrok v tem kontekstu sploh slišal besedo »dar«? Moje telo je dar za nekoga, otrok je dar staršem …

Ko otrok pokaže zanimanje za temo spolnosti, si vzemite čas. Nikoli ne izgubite priložnosti za ta pogovor. Prehitite »tekmece«, saj je vaše mnenje še kako pomembno! Po izsledkih ankete med več kot tisoč slovenskimi srednješolci jih je skoraj polovica prve informacije o spolnosti dobila iz medijev, sledijo prijatelji in spolna vzgoja v OŠ ali SŠ. Starši so šele na zadnjem mestu. A komu pri tej temi najbolj zaupajo? Odgovori so pokazali, da na prvem mestu staršem, sledijo mediji, šele potem spolna vzgoja in prijatelji.

Od ženske lepote do pravih moških

Na delavnicah, ki jih izvajamo v okviru Zavoda iskreni.net, začnemo pri Adamu in Evi, a se iz teorije hitro usmerimo v realno življenje: Kaj bi storil jaz, kot sodobni Adam, če bi se pred menoj pojavila gola »Eva«? In te se vsakodnevno pojavljajo pred našimi očmi: filmi, videospoti, plakati, oglasi … Žensko telo danes prodaja vse. S Tomažem, ki je fotograf in pozna številne trike, si pogledamo fotografije deklet pred računalniško obdelavo in po njej. A najbolj žalostno je, da v resnici vse to vedo (vemo), pa nas umetna telesa vseeno vznemirjajo. Tako fante (ženska kot predmet, ki me lahko pripelje do lastnega užitka) kot dekleta (skrhana samopodoba).

Želim si, da bi po prvem srečanju dekletom odmevalo, da so najlepše, kar je Bog ustvaril. In da so svobodne v tem, kaj bodo s svojo lepoto storile: jo bodo razgalile in razdale za vse mimoidoče? Ali jo bodo zakrile in shranile za tistega, ki je bo zares vreden? Kakšna je cena njihovega telesa? 

Želim si, da bi fantom odmevalo, da so pravi frajerji, če znajo dekleta zaščititi, ne zlorabiti, pa naj bo to njihova sošolka, sestra, mama ali dekle iz oglasa. Zaščititi pomeni tudi spoštovati, pomagati, odpreti, dvigniti, pristopiti, začeti. Želim si, da bi poskušali preoblikovati srce iz posedovalne v darovanjsko držo.

Starši, ali smo jim v tem zgled, ob katerem to lahko res začutijo? Očetje, ali ste pravi frajerji in spoštujete ženske ali se naslajate ob razgaljenih podobah deklet? Mame, ali smo zadovoljne s seboj, v svojem telesu, ali smo stalno na dietah?

Osmisliti čisto srce

Teologija telesa je tako velik dar tudi zato, ker ne moralizira, ampak moškost in ženskost, v katero smo poklicani, osmišlja zaradi presežnega. A reči mladim: »Ne glejte pornografije, ker vas čaka ‘nekaj več’,« je premalo. Tudi razlaga: »Počakajta s spolnimi odnosi do poroke in ta čas namenita čustvenemu spoznavanju,« je bila celo zame v času skupne hoje preveč na trhlih nogah, da bi se me zares dotaknila.

Povedati jim svojo izkušnjo, jim priznati svoje »nečiste« padce in hkrati veselje nad tem, da nam Jezus vedno znova daje novo priložnost in nam vedno znova povrne dostojanstvo, pa je nekaj povsem drugega.

Povejmo svojim najstnikom, da je sram dobra stvar. Da jih ščiti pred zlorabo njihovega telesa in da varuje svetost in skrivnost njihovega telesa – zato, da se bo to v polnosti razkrilo v odnosu do njenega moža oz. njegove žene.

Oče: zaščitnik svoje hčerke

Pri tem, kako dekle dojema svoje telo, ima neizmerno veliko vlogo predvsem oče. On je tisti, ki ji mora dati potrditev – pa ne le za dobre ocene. Hčerka mora vedeti, da oče ceni tudi njeno telo. Z besedami, z objemom, s pogledom. Tudi z omejitvami, npr. pri tem, kaj sme obleči za zabavo in česa ne.

Sama imam krasno izkušnjo, ker mi je ati v srednji šoli večkrat zelo aktivno pomagal pripraviti zaključno zabavo za cel razred. V očeh sošolcev, ki so se prej norčevali iz mene, ker nisem popivala, kadila ali »ga biksala« s fanti, sem imela »carske« starše. Danes atija, čeprav je to morda storil podzavestno, prav zaradi tega še bolj spoštujem: omogočil mi je, da sem dobila mesto v razredu, a na način, ki je bil zame varen – vedel je, da doma na žuru ne bom počela neumnosti. Kadarkoli bi se lahko prikazal na prostoru zabave – in se tudi je. Klepetal je z mojimi sošolci in jaz sem se počutila super.

Če očeta v družini ni, je zelo dobrodošlo, da mama spodbudi dedka, strica, prijatelja …, da hčerko potrdi v njeni ženskosti.

Pornografija in samozadovoljevanje

Pornografija je danes na dosegu klika, samozadovoljevanje pa velja v družbi za zdravo in skorajda potrebno početje. A zakaj se številni po tem počutijo slabo? Zakaj eno in drugo vodi v odvisnost? 

Kako mladim brez moraliziranja povedati, da gre pri samozadovoljevanju za sebičnost in ne izpolnjevanje božjega načrta, da bi bili dar drug drugemu? Da je pravi iskren spolni odnos popolnoma drugačen od tistega, ki ga prikazuje video?

Ko na delavnicah govorimo o tem, mladi z velikim zanimanjem sledijo. Upam si reči, da dojamejo, kakšno zlorabo vseh vključenih, vključno z njimi samimi, povzroča pornografija. In da nas samozadovoljevanje ne pripravlja na čist, iskren in globok odnos z možem/ženo v prihodnosti.

Suha zemlja

Mladi, katerim predavava, kar srkajo vsebino. Po dveh urah in pol še nočejo domov. Kako zelo potrebujejo tovrstne vsebine, govori tudi primer iz ene izmed ljubljanskih župnij, kjer smo imeli pet srečanj.

Začeli smo s skupino šestih mladih, na zadnjem srečanju pa jih je bilo več kot dvajset! Prišli so celo taki, ki jih nihče od obeh duhovnikov ni poznal. Kakšno veselje je poslušati mlade, ko se odprejo, spregovorijo, provocirajo. Ali pa ko ti dekle pove, da po zadnjem srečanju ni mogla zaspati, ker je toliko razmišljala o povedanem! Kako velika so Gospodova dela!

Prvi par, ki z mladimi spregovori iskreno?!

Nedolgo nazaj sva od najstnice Ane prejela prijetno pohvalo: »Vidva sta bila prvi par, ki sta o svojih izkušnjah spregovorila tako iskreno in nam na zelo zabaven način prikazala temo Teologija telesa. Takih predavanj v šoli ni. Prav zaradi tega si bom to predavanje dobro zapomnila. Z veliko koristnimi nasveti sta nam pomagala pri boljšem razumevanju krščanskega pomena spolnosti.«

Dragi starši najstnikov, prosim vas: naj ne bova v življenju vaših najstnikov prvi par, ki iskreno govori o spolnosti! Vi ste tisti, ki jim morate postaviti temelje. Midva bi morala biti samo dodatek, pomoč, da jim vaše drže utemeljiva, jih pomagava ozavestiti in jih razloživa tudi z vidika teologije telesa in znanstvenih raziskav.

Seveda pa to za vas ni lahka naloga! Kliče vas na pot poglabljanja, raziskovanja, branja … morda bo od vas zahtevala celo osebno spreobrnitev in se bodo odprla področja, na katerih, pa čeprav po mnogo letih, bo potrebno še veliko dela! A dati mladim prave temelje je pravzaprav dolžnost nas, staršev!

Prispevek je bil prvotno objavljen v prilogi Naša družina (05/2013)