Nekateri strokovnjaki skušajo izenačiti discipliniranje z naravnimi posledicami in discipliniranjem s silo. Trdijo, da ko otroku nekaj ukažemo, pa tega ne izpolni, ga s kaznovanjem učimo, kakšne so »naravne posledice« njegovega dejanja.
Tipičen nasvet: Če pride otrok domov pozno, mu povejte, da je ostal brez večerje in zelo hitro se bo naučil »naravnih posledic« zamujanja in bo domov prišel pravočasno. Tak nasvet je neumen, napačen in povzroča zmedo. Izguba večerje bi bila lahko »naravna posledica« le, če bi na pozen prihod domov gledali le v smislu, da kar koli se zgodi, je del realnosti in zato temu lahko rečemo »naravno«. Nekdo drug bi lahko preprosto rekel, da je udarec po zadnjici prav tako »naravna posledica« poznega prihoda domov. V resnici pa ostati brez večerje ni naravna posledica pač pa popolna samovolja staršev. Naravna posledica poznega prihoda domov bi bila mrzla večerja ali da jo morate pojesti sami (ker so drugi večerjali že prej) ali da morate sami pospraviti za sabo in pomiti svojo posodo.
Ostati brez večerje bi bila naravna posledica le, če bi nepričakovano prišli domov in za vas ne bi bilo nič pripravljeno. Vendar to ni naravna posledica tega, da ste prišli pozno. V primeru, da pridete prepozno in ostanete brez večerje, gre enostavno za kazen. Tisti, ki kaznuje, zelo rad razlaga, da je kazen samo »naravna posledica« dejanj tistega, ki je kaznovan. Vendar ni tako. Je le posledica izbire tistega, ki kaznuje, ali avtoritete, ki jo zastopa.
Vir: naturalchildproject
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Meni se ne zdi nič spornega, če je kuhinja že pospravljena. V tem primeru ne gre za majhnega otroka in, če je lačen, si bo gospod že posregel iz hladilnika in pospravil za seboj.
Če sem jaz v skrbeh in jezna, ker “mulca” 🙂 ni domov in se mi zdi to najboljša rešitev, v tem ne vidim problema. Itak tega ne storiš prvič (pogovor), drugič (bolj jasen pogovor), tretjič (glasen pogovor :))…ampak takrat, ko je tudi otroku jasno, zakaj je tako. Hehe, jaz sem še možu enkrat s širokim salotejpom “zaprla” kuhinjo in napisala na list delovni čas 😀 Pa nima nobenih travm 😀
Uredu clanek govori samo o kaznovanju. Kje je pa naravna posledica. TO da je mrzlo vecerjo in sam pospravi za sabo – to je vse- to je naravna posledica. Se ne strinjam. Z zamudo je zgubil moje zaupanje in si ga mora spet pridobiti. Manjkajo boljse narabne posledice
naravna posledica če bo kot odrasel zamujal v službo je to da službo izgubi, da je degradiran, da dobi (nesorazmerno) nižjo plačo… po tem članku sodeč je to sicer avtoritarna samovolja delodajalca, ampak dejansko je to v našem svetu in kulturi naravna posledica. prav tako je to v šoli, pa v kazenskem pravu, tako da se mora otrok navadit ne le na naravno posledico v smislu tega sestavka, pač pa tudi na kaznovanje ki je v naši družbi prisotna na vsakem koraku. in če bomo od doma spuščali otroke nenavajene kaznovanja bodo ob takih poskusih v družbi doživeli živčni zlom, mi pa bomo hodili za njih v šolo in se kregali z učitelji da to ni naravna posledica in kako lahko našega otroka kaznujejo! pa smo spet pri razvajenih otrocih, zaščitniških starših in učiteljih brez avtoritete ter otrocih s samimi pravicami in brez dolžnosti. :angry:
jaz pa nisem takega mnenja: kaj niste še nikoli zamudili službe? jaz sem in sem jo odnesla z razumevanjem da se pač zgodi in pričakovanjem da se to ne bo ponavljalo. in se ni nikoli več, pa sem že 10 let v službi. noben me ni kaznoval in če bi me, bi mi to samo povzročilo bolečino in me ničesar ne naučilo.
drugo je če se stvar ponavlja, potem je čas da se usedemo in rešimo problem. in če recimo jaz ne bi bila pripravljena prevzeti odgovornost za svoja ravnanja je logično da je tudi moja služba pod vprašajem.
družinskim odnosom ne moremo dati odpovedi. otroci potrebujejo da jim zaupamo, da smo do njih spoštljivi. in če jih jemljemo resno tudi oni upoštevajo nas (ne pozabimo, oni nas rabijo veliko bolj kot mi njih!) če se vedejo za nas nesprejemljivo je nekaj narobe v odnosu ne pa z njimi.
kaj pa to da se usedemo in zmenimo tako da bo vsem ok. mogoče je pa otroku čist ok če si sam pripravi večerjo in rabi svobodo prihoda domov. v nekem razumljivem času ki je vsem ok … in se recimo potrudi da pa je za vikend točen … ali kaj podobnega. pač stvar dogovora.