Kako so Festival družin doživeli otroci?

Že dober teden dni je, odkar smo si na Festivalu družin na Visokem rekli: »Se vidimo čez leto dni!« Vtisi so se že malo umirili in ostaja tisto, kar je bilo najdragocenejše. Zato smo nekaj otrok, ki že znajo sami pisati, spodbudili, da nam napišejo svoj odmev.

Na povabilo so se odzvale samo punce. Fantje pa se bodo morda naslednje leto, spodbujeni z letošnjimi lepimi zapisi punc :).

Vabimo k branju in podoživljanju Festivala družin. Če vas pa ni bilo, pa morda začutiti klic priti naslednje leto!

Komaj sem čakala na svoj osmi Festival družin! Letošnji festival me je nagovoril že v Iskrenkotu, kjer je bil napisan program. Od programa me je najbolj navdušilo klekljanje. Šla sem na klekljanje in si sklekljala zapestnico, ki jo prikazuje slika.

Šla sem tudi na delavnico pikčasta poslikava kamnov. Pri tej delavnici mi je bilo všeč, da smo se umaknili stran od skoraj vseh. Všeč mi je bila tudi Miškolinka Damjana, ker smo z njo zapeli pesmice, ena od njih je bila o številkah.

Všeč so mi bile tudi skavtske delavnice, kjer sem izdelala odtis živalske noge.

Hvala za pozornost. Z nekaterimi se vidimo na 13. Festivalu družin!

Judita, 8 let

Na Festivalu družin je bilo zelo lepo. Veliko smo se igrali, zabavali, raziskovali, brali …

Najbolj všeč so mi bili majhni puhasti zajčki. Tudi Nine Pušlar sem se zelo veselila. Vesela sem bila, da smo lahko mami Polonci povedali vprašanja, na katera je Nina morala odgovoriti. Pogovor z Nino in seveda tudi njen nastop sta mi bila zelo všeč.

Knjižnica pod drevesi je bil miren in tih kotiček v senci dreves zraven kipa Ivana Tavčarja. Tam sem zelo rada s svojo prijateljico. Čeprav so bile knjige večinoma za mlajše ali starejše, se je našla tudi kakšna za naju.

S skavti smo delali odtise živalskih sledi iz mavca. Pripravili so še veliko drugih stvari, vendar se jih kot prostovoljka nisem mogla udeležiti.

Ko sem postala lačna, sem se vsakič razveselila zelo dobrega obroka.

Na napihljivem gradu sem se zelo zabavala, čeprav so fantje precej nagajali. Zanimivo in zabavno pa je bilo tudi na Družinskih sivih celicah, saj so bile družine, ki so tekmovale, zelo dobre.

Kot prostovoljka sem s svojimi prijateljicami vodila dve ustvarjalni delavnici, in sicer: delavnico poslikave kamnov s pikami in delavnico kjer smo izdelovali nakit.

Hotela sem se udeležiti še poti s kolesom v pradavnino, ker sem želela videti dinozavra, vendar mi z obveznostmi ni zneslo. Tisti, ki so bili tam so mi rekli, da je bilo odlično.

Vabljeni naslednje leto.

Julija, 10 let

Na festivalu družin sem bila že drugo leto prostovoljka. V soboto sem s prijateljico prostovoljko po večerji počistila mize. V nedeljo pa sem za zadolžitev dobila nekajurni nadzor otrok na napihljivem gradu, po kosilu pa sem otrokom pomagala izdelovati nakit.

Biti prostovoljka se mi zdi zelo fajn, saj tako dobiš majčko Iskreni. Lani sem dobila kapo.

Na festivalu mi je bilo najbolj zanimivo klekljanje. Vesela sem, ker sem sklekljala zapestnico, a žal mi je zmanjkalo časa za kaj več. Tudi drugo leto bom prostovoljka.

Pavla, 12 let

Letošnji Festival družin mi je bil tako kot vsi prejšnji lep, zanimiv in si ga bom ohranila v lepem spominu. Zelo mi je bila všeč družinska predstava Gregorja Čušina, saj je bila smešna, zanimiva in ker so bile to zgodbe stare zaveze, ki jih drugače že poznam in jih je bilo zelo fino poslušati malo spremenjene.

Bila sem prostovoljka in skupaj z drugimi dekleti smo vodile tudi dve delavnici, ki si ju bom tudi zapomnila. To sta bili izdelava nakita in poslikava kamnov s pikami.

Skratka, letošnji Festival družin je bil super in upam, da bo tak tudi naslednje leto.

Barbara, 12 let

(Osebe na zgornjih fotografijah niso otroci, ki so napisali vtise.)

Kako so Festival družin doživeli mlajši, tisti, ki še ne znajo pisati ali morda niti še ne govoriti? In fantje, od katerih se nihče od povabljenih ni opogumil, da bi nekaj napisal? O tem pa nam bodo najlepše spregovorile fotografije …

Foto: Tomaž Sokol, Lucija Prosen, Lucija Vovk, Neja Kokošin