Kako pa se ti soočaš z jezo?

Thumbnail

Jeza je človeški aktivator in kot tako jo v življenju zelo pogosto srečujemo. Pogosta je v prometu ali pa v kakšni dolgi vrsti na banki ali pošti, pa tudi kar tako sproti se jo da zaznati in pobrati.

Za mano je bil prečudovit dan. Sonce je sijalo in na poti domov sem se ustavil v pekarni, kjer sem si privoščil čokoladni rogljiček. Z nasmehom na obrazu in obsijan s soncem sem počasi premagoval pot proti domu, ki se je zdela veliko bolj prijazna kot običajno. Ko sem v tem prijetnem občutju prečkal cesto na prehodu za pešce, pa se je zgodilo.

Ljudje smo oovezani veliko bolj, kot bi si želeli. To nam daje zmožnost, da smo lahko do sočloveka empatični, hkrati pa nas pušča ranljive tudi za manj prijetne občutke.

Voznik avtomobila, ki je zavijal levo in je očitno čakal, da izpraznim prehod, je glasno potrobil. Hrup me je seveda predramil in začudeno sem gledal okoli sebe, kaj se dogaja. Ker je voznik začutil, da nisem pri stvari, je spustil okno in mi dal zelo jasno vedeti, da se mu mudi in da bi želel, da se mu čim prej spravim iz poti. Seveda je to knjižna verzija sočne vulgarnosti, ki jo je ob izraziti gestifikaciji uspešno spljuval name. V trenutku je z mojega obraza izginil nasmeh in čokoladni rogljiček je izgubil ves svoj čar.

Ljudje smo res zanimiva bitja. Povezani smo veliko bolj, kot bi si sami želeli, in kot taki zelo dobro razumemo drug drugega. To nam daje zmožnost, da smo lahko do sočloveka empatični, da lahko skupaj žalujemo, se veselimo in se podpiramo. Hkrati pa nas pušča ranljive za tiste druge, manj prijetne občutke, ki si jih (pre)mnogokrat delimo.

Jeza je poleg strahu, sramu, žalosti, gnusa in veselja ena izmed šestih temeljnih čutenj. To pomeni, da nas ta čutenja v svojem globokem doživljanju najbolj zaznamujejo. Iz teh šestih čutenj se tudi izpeljujejo druga počutja, kot so razočaranje, nejevoljnost, prezir idr.

Jeza je človeški aktivator in kot tako jo v življenju zelo pogosto srečujemo. Pogosta je v prometu ali pa v kakšni dolgi vrsti na banki ali pošti, pa tudi kar tako sproti se jo da zaznati in pobrati.

Dva načina soočanja z jezo

Noben odnos ni imun na dražljaje jeze, zato je zelo pomembno, da jih v partnerstvu prepoznavamo.

Jeza ni čustvo, ki bi ga človek želel dolgo časa zavestno zadrževati v sebi. Tako smo ljudje razvili dva poglavitna načina, kako se z impulzi jeze soočamo. Na eni strani imamo ljudi, ki jezo, kot so jo dobili, tudi predajo naprej – kot v primeru »prijaznega« voznika; drugi pa so zelo dobri v skladiščenju jeze globoko v sebi. Ne eni ne drugi impulzov jeze ne kontrolirajo in v večini primerov se posamezniki niti ne zavedajo, da so impulze jeze prejeli, kaj šele, da so jih oddali.

Jeza, ki jo usmerjamo navzven, lahko kaj hitro preraste v nasilje, zato je nizka toleranca jeze v veliko primerih povezana z nasiljem v družbi.  Jeza, ki jo usmerjamo navznoter pa lahko dolgoročno vodi do kroničnih bolezni povezanih s srcem in množico rakavih obolenj. Vmesna je celo primerjava med nalaganjem holesterola v naših telesih in nalaganjem jeze – oboje vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja in posledično lahko celo smrt.

Prepoznavanje in obvladovanje jeze

Telesni odzivi na dražljaje jeze so različni. Nekaterim pordeči obraz in se jim poviša srčni utrip. Drugi ob jezi otrpnejo in se ne morejo premakniti. Tretji težje dihajo ali pa čutijo močan pritisk v prsih …

Zelo dobro je, če se zavedamo lastnih telesnih odzivov na različne dražljaje, saj s tem prevzamemo kontrolo nad lastnimi čutenji. Zavedanje telesnih odzivov je včasih edini način prepoznavanja čutenj.

Kako pa se midva soočava z jezo?

Noben odnos ni imun na dražljaje jeze, zato je zelo pomembno, da jih v partnerstvu prepoznavamo. V praksi srečujem veliko parov, pri katerih je jeza stalnica odnosov. Nenehno obtoževanje, zadirčen in ciničen govor, nespoštovanje in pogojevanje so le nekateri izmed načinov, s katerimi posamezniki operirajo, ko so jezni.

Za funkcionalno soočanje z jezo mora posameznik v odnosu:

  1. prepoznati trenutke v odnosu, ko se sprošča jeza;
  2. prepoznati telesne odzive, ki se sprožijo v teh trenutkih;
  3. ugotoviti, na kakšen način se z jezo sooča vsak izmed partnerjev;
  4. ugotoviti, kakšne posledice pušča takšen način soočanja z jezo;
  5. ugotoviti, kakšne posledice pusti takšen način soočanja pri vašem partnerju;
  6. v primeru, da so posledice jeze destruktivne za odnos, v pogovoru poiskati alternative soočanja z jezo in si določiti rok, do katerega si želita, da bi odnos popravila;
  7. ko rok preteče, zopet narediti refleksijo in v primeru neuspeha poiskati strokovno pomoč.

Nasilje je globoko povezano s prepoznavanjem in uravnavanjem jeze.

Jeza je lahko čisto nedolžna; ko se jezim na starejšega gospoda, ki se je ravno danes odločil, da bo v vrsti pred mano; ko na cesti srečujem različne nefunkcionalne voznike, ki porabljajo moj dragoceni čas; ko sem že petkrat vezan na telefonu, čeprav želim samo eno osnovno informacijo.

Po drugi strani pa je jeza lahko veliko več. V Sloveniji in v svetu se srečujemo s porastom nasilja. Nasilje je globoko povezano s prepoznavanjem in uravnavanjem jeze. Najbolj boli nasilje v družinah, kjer so v večini primerov žrtve ženske in otroci – torej tisti, katere bi morali najbolj varovati. In to nasilje je pred našimi vrati. To so naši sosedje, ki mečejo otroke čez balkone večnadstropne stavbe. To so naši sosedje, ki padajo po stopnicah in katerih zamolkle krike lahko slišimo čez stene. Vsaka velika stvar se začne s prvo, čisto majhno. Prepoznavanje teh majhnih stvari pa je ključno, če želimo prevzeti odgovornost za svoja dejanja in na tak način poskrbeti, da z ekspresivnim izražanjem svoje jeze ne škodujemo sebi in drugim. 

Domen Strmšnik je zakonski in družinski terapevt, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družine (ŠRCD).

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.