Kako ne vzgojiti narcisa?

Vir: Shutterstock

Nekateri starši se bojijo, da bi lahko s spodbujanjem pozitivne samopodobe otroka nehote vzgojili v vase zagledanega narcisa. Je kaj resnice na tem ali pa gre še za eno neutemeljeno zmoto?

Narcisizem in zdrava samopodoba sta dve različni stvari. Tudi način, kako se razvije eno ali drugo, je različen. Otroka ne morete preprosto preveč napolniti s samospoštovanjem in ga tako oblikovati v narcisa. Med narcisom in zadovoljnim otrokom je velika razlika.

Otroci z zdravo samopodobo sprejemajo sami sebe take kot so in svoje vrednosti ne utemeljujejo na drugih. Narcisi pa se konstantno primerjajo in so prepričani, da so boljši od drugih, hkrati pa imajo potrebo, da neprestano potrjujejo svojo večvrednost.

Kako otrok postane narcis?

Otroci z zdravo samopodobo sprejemajo sami sebe take kot so in svoje vrednosti ne utemeljujejo na drugih.

Raziskovalci pravijo, da imajo narcisi običajno starše, ki jih postavljajo na piedestal. Verjamejo, da so njihovi otroci pametnejši in boljši od drugih in se tako tudi vedejo do njih. Na žalost so otroci z narcističnimi lastnostmi pogosto precej težavni. Lahko so nasilni do vrstnikov (to jim daje občutek večvrednosti), na kritiko ali zavrnitev pa reagirajo z jezo in agresijo. Sebe hvalijo, druge pa kritizirajo z namenom, da bi jih občudovali, pa vendar ravno s tem pogosto druge odvrnejo stran od sebe. Zelo redko tudi iščejo pomoč za svoje težave, ker jih enostavno ne prepoznajo.

Torej če niste starš, ki bi se z občudovanjem nasmihal otroku, ko ta počne neprimerne stvari, se vam ni treba kaj posebej bati, da boste vzgojili narcisa. Vseeno pa lahko pri vzgoji delate napake, ki imajo tudi posledice.

Kje danes starši grešimo?

Vzgajati otroke danes ni lahka naloga. Poleg vseh izzivov, s katerimi so se srečevali naši starši in stari starši, je danes prisoten velik pritisk, da morajo otroci postati zelo uspešni in to na čim več področjih. Ni več dovolj, da bi bilo za naše otroke dobro poskrbljeno in da bi uživali v učenju: zdaj morajo zmagovati na tekmovanjih. In ta pritisk ni dober za njihovo samopodobo. Če starši preveč poudarjamo dosežke, začne otrok sklepati, da dosežek določa njegovo vrednost. In včasih, ko sta naše razočaranje in jeza nad njihovimi neuspehi tako očitni, se jim zdi, da je naša ljubezen do njih odvisna od njihovih dosežkov. S tem se krepi ideja, da je njihova vrednost in ljubljenost določena s tem, kar počnejo in dosežejo, in ne s tem, kdo v resnici so.

Zdrava samopodoba je v bistvu sposobnost, da se nehamo spraševati: »Sem dovolj dober?«. Če pa starši pritiskamo na otroke, da morajo biti uspešni, jim ne damo priložnosti, da bi to lahko storili.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Naše otroke imamo neizmerno radi. Ne smemo pa jih postavljati na piedestal. Spodbujati jih moramo k učenju, ne smemo pa pritiskati nanje, da bodo super prav na vseh področjih, ker ne bodo. Morda bodo super matematiki, bodo pa zelo nerodni pri športu. Morda bodo nadarjeni za jezike, ne bo pa jim šla matematika. Morda v šoli ne bodo zelo uspešni, bodo pa zelo nadarjeni in pridni za praktične in konkretne stvari.
    Otroke moramo vzgajati v tem smislu, da so v življenju zmage in porazi, vzponi in padci, uspehi in razočaranja. Nihče nima vsega, ker vsega ne moremo imeti. Če bo otrok na vse to pripravljen, bo šel laže skozi življenje. Sprejemal se bo tak, kakršen je in se bo sam sebe spoštoval in imel rad. Ne bo prepričan, da je on daleč najboljši od vseh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja