Vir: StoryblocksBližamo se koncu leta, ko je čas za pogled nazaj. Mi smo se ozrli na zakonsko in družinsko življenje Slovencev. Lansko leto je bilo zagotovo prav posebno leto: mnogi pari so bili primorani, da so sklenitev zakonske zveze prestavili na kasnejše obdobje, podobno so razmišljali zakonci, ki so misel na ločitev v letu 2020 nekako »zamrznili«. Število živorojenih otrok je padlo pod 19.000, kažejo podatki Statističnega urada. Epidemija in z njo povezani ukrepi (omejevanje gibanja, prepoved združevanja) so v letošnjem in lanskem letu pustili poseben pečat. Nekatere podatke iz leta 2020 in 2021 smo primerjali s podatki iz 2019, spet druge s podatki izpred 10 ali 20 let ali pa jih umestili v malo širši časovni okvir.
Več kot pol družin v Sloveniji je družin z enim otrokom
V Sloveniji je v letu 2020 živelo 587.448 družin (mednje se štejejo tudi zakonski pari brez otrok in pari, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, z otroki ali brez). Podatki kažejo, da kar 70 % družin predstavlja »družino z otroki«. Med njimi so najpogostejše družine z enim otrokom (55 %), sledijo jim družine z dvema otrokoma (36 %). Družin s pet ali več otroki je bilo 1.543, družin z 10 ali več otroki pa 16.
Od 2011 se je število družin povečalo za 20.000, od tega za 10.000 v zadnjih treh letih.
Lani najmanj porok doslej
Število sklenitev zakonske zveze se je v Sloveniji v zadnjih 60 letih močno zmanjšalo; v letu 1954 se je poročilo 14.126 parov, v letu 2014 le še 6.571 parov, leto 2020 pa je prineslo najmanj porok do sedaj – le 5.214 (kar je 21,9 % manj kot v letu 2019). Vse do leta 2020 je število nihalo nekje med 6.000 in 7.000 na leto.
Do pomladi 2020 smo beležili celo višje število porok kot prejšnja leta, nato pa z marcem drastično zmanjšanje. V tem mesecu je bilo statistično gledano kar 55,6 % manj porok kot v enakem času v letih 2015–2019. Meseca aprila pa je bilo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 sklenjenih 95,9 % manj zakonskih zvez v primerjavi z letom 2019. Julija in avgusta 2020, ko so se ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 sprostili, se je število sklenitev zakonskih zvez zvišalo. Največ parov se je poročilo meseca avgusta, kar 1.009. Osmi avgust je bil dan, ki si ga je za poročni dan izbralo največ parov, kar 207.
Povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze je bila 32,4 leta, povprečna starost neveste pa 30,5 leta. Dobrih dvajset let nazaj, leta 2000, so bile neveste stare povprečno 27 let.
V prvem polletju letošnjega leta je po začasnih podatkih zakonsko zvezo sklenilo 2.300 parov ali 25 % več kot v istem obdobju leta 2020, še vedno pa številka zaenkrat ne kaže kakšnega velikega skoka glede na čas pred epidemijo.
Kako je z ločitvami?
Če pogledamo na obdobje, odkar se vodi statistika (leto 1954), lahko hitro ugotovimo, da je število razvez po drugi svetovni vojni začelo naraščati. V letu 1985 so zabeležili največ razvez, nato pa je sledilo obdobje zniževanja števila ločitev. Minimum je bil dosežen leta 1995, ko je bilo razvezanih 1.585 zakonskih zvez ali 0,8 na 1.000 prebivalcev.
Leto 2020 se je zelo približalo tej številki, zgodilo se je »le« 1.774 razvez, kar pomeni 28,4 % (ali 702) manj kot v letu 2019. Povprečna starost razvezanih mož je bila 47,3 leta, povprečna starost razvezanih žena pa 44,4 leta. Zakonske zveze teh parov so do razveze trajale povprečno 14,2 leta. 33 parov se je ločilo v prvem letu zakona.
Med omenjenimi razvezami je bilo 53 % takih, v katerih ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok, v preostalih 47 % pa je bilo ob razvezi skupaj 1.389 mladoletnih otrok. Največ teh otrok, 63,6 %, je bila ob razvezi dodeljenih materam; očetom je bilo dodeljenih 4,9 %, obema staršema pa 29,1 % otrok.
V prvem polletju letošnjega leta se je ločilo 1.300 parov ali 56 % več kot v enakem obdobju leta 2020, kar kaže, da so tisti, ki se lani niso ločili, to v večji meri storili letos.
Število novorojenčkov padlo pod 19.000
V letu 2020 je število živorojenih otrok padlo pod 19.000: rodilo se je 18.767 otrok, 3 % manj kot v letu 2019.
Pred tem smo Slovenci imeli dve obdobji, ko se je na leto rodilo kar 30.000 otrok. To je bilo po vojni in je trajalo do sredine 50. let prejšnjega stoletja ter kasneje ob koncu 70. let/na začetku 80. let. Po letu 1980 se je število rojstev začelo zmanjševati in v letu 1992 je padlo pod 20.000. Najmanj otrok se je rodilo v letih 2001–2004 (najmanj v letu 2003 – 17.321), nato je število rojstev začelo počasi naraščati. V letu 2010 se jih je rodilo kar 22.343. Po letu 2010 se je število rojstev nekoliko zmanjšalo. Zniževanje števila rojenih otrok pripisujejo predvsem številčno šibkejši generaciji žensk.
Povprečna starost vseh mater, ki so rodile v 2020, je bila 31,1, povprečna starost mater, ki so rodile prvega otroka pa 29,6 leta. Leta 2000 je bila povprečna starost matere, ki je rodila prvič, 26,5 leta.
V Sloveniji se močno povečuje delež otrok, ki se ne rodijo v zakonski zvezi. V letu 2000 je znašal 37 %, v letu 2007 je prvič presegel polovico (51 %), v letu 2013 pa 58 %. Približno toliko jih je bilo tudi v lanskem letu.
Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) je 1,60. Če pogledamo za deset let nazaj: v letu 2011 se je v Sloveniji na eno žensko rodilo povprečno 1,51 otroka, s čimer je rodnost danes sicer višja, a še vedno občutno prenizka za naravno obnavljanje prebivalstva. Za to bi se morala v Sloveniji roditi vsaj 2,2 otroka na žensko v rodni dobi.
Naravni prirast v Sloveniji, ki kaže na razliko med živorojenimi in umrlimi na 1000 prebivalcev v enem letu, je bil od leta 2017 ponovno negativen. Epidemija covid-19 in visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru sta povzročili, da se je negativni naravni prirast samo še povečal: v letu 2020 je znašal – 5.249 prebivalcev ali – 2,5 na 1.000 prebivalcev. To je bila najnižja vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Zelo zanimiva je tale statistika. 40, 50 let nazaj je bilo moderno, da se poročiš mlad. Pri 23. letih so dekleta šteli že za stare. Po končani srednji šoli se je večina deklet poročila že po enem ali dveh letih. Skoraj nihče ni živel na koruzi. Mladi so si ustvarili družine kar pri starših (pri ženinu ali nevesti), potem so si s skupnimi močmi dogradili prizidke, si s krediti zgradili hiše ali pa odšli na stanovanje. Službe so bile, vsak, ki je imel vsaj malo volje do dela, si je lahko poiskal delo. Plače sicer niso bile visoke, vendar so bile redne. Otroke so pazile stare mame, saj so bile večinoma vse doma ali pa že upokojene.
Danes skoraj vsi študirajo, nekateri tudi v nedogled. Potem si je treba poiskati službo, narediti pripravništvo, ustvarjanje družine pa se odlaga. Danes nobeno dekle več ne gre “za nevesto” ali fant “za zeta”. Vsak si želi biti na svojem. V velikih hišah ponavadi živita dva človeka, mladi pa rajši gredo v najem in plačujejo visoko najemnino. Na tak način si je res težko ustvariti družino in imeti otroke.
Po drugi strani pa imamo ogromno samskih ljudi, tako fantov kot punc. Mladi se danes skoraj nimajo več kje srečevati. Ni več ne prireditev, ne plesov, ne druženja.
Po mojem branju statistike (pred pandemijo) je zelo na grobo veljalo, da je število ločitev približno enako vsa leta, število porok pa se je prepolovilo. Tako zmotno pridemo do trditve, da se že vsak tretji zakonski par loči. Loči se jih enako, samo porok je vse manj. Vse več je izvenzakonskih zvez. Ker ljudje še vedno živijo v zvezah enako kot prej. Razlog gre iskati, da se ljudje vse manj bojijo biti neporočeni, oziroma imajo taki pari vse več pravic.
Drugače pa je leto 2021 bilo leto ločitev. Toliko znanih in poznanih še nobeno leto prej.
Statistika ne laže tudi pri številu rojstev. Vidi se, kdaj je bila zlata doba Jugoslavije. Ko bomo dosegli 30.000 bomo lahko rekli, da smo dosegli to, kar smo že nekoč imeli. Do tedaj pa nam lahko politiki še tako svinjajo po prejšnji skupni državi, pa kako nam je sedaj fino.