Kaj če jutri umrem?

Foto: osebni arhiv

Če jutri umrem: kakšno vrednost ima to, kar delam danes?

Če jutri umrem: kaj je pomembno narediti in kaj opustiti?

Če jutri umrem: kaj bo ostalo in kaj bo prešlo?

Če jutri umrem: čemu ali komu naj dam prednost?

Če jutri umrem: kaj bo imelo dobre in kaj slabe posledice?

Hvaležnost za živeljenje?

November – listopad je, narava je odložila vesele barve, prihaja dež, mraz, sneg, zima. Jesen poraja misel na smrt. Misel na smrt pa je misel na odpoved, molitev, daritev, kesanje, odpuščanje. Morebiti celo misel hvaležnosti za vse, kar je človek dobil, doživel, naredil, hvaležnosti za življenje samo?

Na določen način se je vsak že odločil, kaj se mu zdi pomembnejše, čemu bo dal prednost v življenju, toda vprašanje, kaj če jutri umrem, včasih lahko pomaga pri odločitvah, kam krmari srce in po čem steguje roke.

Dobro in slabo med življenjem in smrtjo

Mar ne bo človek, če se danes vpraša, “kaj če jutri umrem?”, vsaj skušal bolj pozorno poslušati bližnjega, si bo bolj mirno vzel čas za otroka, z več ljubezni zakoncu izkazal pozornost, mogoče zadržal neprijazno besedo, iz spoštovanja poklical starše, prijazno pozdravil človeka, ki mu ga je Bog poslal na pot? Če pomisli, da lahko jutri umre, bo mogoče danes molil in prosil, da bi lahko odpustil vsem, ki jim je karkoli zameril. Ko se odloča, ko odpira usta, celo ko se spočenjajo misli in čustva v srcu, zelo pomaga misel na smrt.

Ni vsak človek ustvarjen za dobro, za večno Dobroto, ki ga edina more zares osrečiti?

Bi se danes ločil tisti, ki ve, da jutri lahko umre? Bi danes naredila splav? Bi naredil nov korak na poti zasvojenosti? Bi si kupil, česar ne potrebuje, si privoščil, kar se še da, ali bi raje sam kaj dal? Ali bi zavrnil to, kar je on sam, kar mu je dal Bog, kar je najvišje dobro zanj? Kaj pridobi? Kaj izgubi? Kaj pridobi in kaj izgubi zaradi njega njegov bližnji, njegovi najdražji, vsi, ki so del njegovega življenja?

Mar ni življenje, že če ga gledamo samo kot zemeljskega, nekaj, kar srčno hočemo, da se nadaljuje, da ostane, tudi če jaz umrem? Tudi če umre moj jaz? Mar ni to začetek resničnega življenja?

Če pogledam skozi lino svoje minljivosti: ali je moj prav še tako pravilen, pravičen in resničen, da je nad vsem drugim, višji od bližnjega in vztraja celo v nasprotovanju Bogu samemu? Mar ni vsak človek ustvarjen za dobro, za večno Dobroto, ki ga edina more zares osrečiti?

Preberi več:

• “Mami, a bo kmalu umrla?”
• 5 spoznanj, ki se jih lahko naučimo iz izkušenj s skorajšnjo smrtjo
• Bomo tako zagnano, kot se bojujemo proti koronavirusu, razkuževali, umivali in delali zaloge tudi v svoji duši?

Zapis nam je poslala ena naših bralk.