Ko se otrok uči raznih spretnosti, se njegovi možgani spreminjajo – povezave med nevroni se ojačajo ali izginejo. Če v najzgodnejšem obdobju otrok nima dovolj dražjajev, morda ne bo nikoli mogel razviti določenih funkcij.
Razvoj se začne že v maternici, ko se vzpostavijo prve povezave. To je tisto, kar je genetsko.
Nato pa pridejo v poštev mehanizmi, ki so odvisni od dejavnosti. Ali se bo neka povezava ojačala ali izginila, določa aktivnost možganov, ki je odvisna od otrokovih izkušenj. Dojenčki se rodijo z več nevroni in sinapsami kot odrasli. Odrasli imajo v povprečju 41% manj nevronov kot novorojenčki. Tisti nevroni in povezave, ki jih »uporabljamo«, se ohranijo, ostali izginejo.
Razvoj možganov je rezultat kompleksne interakcije genov in okolja.
Razvoj možganov se začne v maternici in poteka vse tja do 20. leta. Kritično obdobje v razvoju je čas, ko telo kaže veliko občutljivost za določene dražljaje iz okolja. Če so ti dražljaji prisotni, se bo organizem razvil na poseben način. Če dražljajev v tem obdobju ni, je zelo težko, včasih celo nemogoče, razviti določene funkcije. Npr. če otrok ne vidi svetlobe v prvih nekaj mesecih življenja, se bodo nevroni, odgovorni za vid, degenerirali in sčasoma odmrli. V prvih letih se tudi jezik z lahkoto razvija. Kasneje je učenje jezika veliko težje in manj uspešno.
Pomen igre: Igranje je ključnega pomena za fizični, intelektualni in socialno-čustveni razvoj pri vseh starostih. To še posebej velja za preproste nestrukturirane igre, ki spodbujajo kreativnost in samostojnost.
Vir: http://www.sharpbrains.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!