Emma Elizabeth Murphy je 28-letna avstralska babica, ki je bila nagrajena kot ena najboljših babic v vsej državi. Čuti se, da svoj poklic opravlja res srčno in zavzeto. Spregovorila je o tamkajšnji zdravstveni oskrbi žensk med nosečnostjo in porodom ter jo primerjala s slovensko.
Pred nekaj leti ste prejeli nagrado za najboljšo babico v Avstraliji. Najprej mi, prosim, povejte več o tem.
Nagrado sem dobila prvo leto po fakulteti. Organizacija, za katero sem delala, me je med novinkami izbrala za diplomantko leta. Nato so me nominirali še za državno priznanje in po glasovanju pacientov sem prišla med najboljših pet babic. Na tej stopnji nas niso več razvrščali od prve do pete. Nekako smo bile vse zmagovalke.
Torej bi lahko rekli, da ste ena najboljših babic v državi?
(smeh) Vsekakor je bila nagrada velik kompliment mojemu delu. Vsaka babica si najbolj srčno želi, da so ljudje, s katerimi dela, zadovoljni. Že nominacija je bila zame velika čast. Čudovito je bilo tudi praznovati moj poklic, saj ne dobi pogosto nagrad in priznanj. Nikoli ne bom pozabila tistega večera.
Kakšna je oskrba nosečnic v Avstraliji?
Imamo dva sistema: zasebnega in javnega. Več ljudi se poslužuje javnega, znotraj katerega je nekaj razlik, odvisno od tveganosti nosečnosti. Sistem Green pathway je namenjen najmanj tveganim nosečnostim, kjer ima ženska največ možnosti izbire. Približno polovico pregledov tam vodijo babice. V zasebnem zdravstvu so pregledi pri zasebnem ginekologu, babice skrbijo le za porod.
Vi delate v javnem zdravstvu?
Seveda, in menim, da je mnogo boljše. Tudi za babice, saj je med porodom težko skrbeti za nekoga, ki ga prej nisi srečal in ga nato ne vidiš nikdar več. Mnogo prijetneje je, če lahko z nosečnico že med pregledi zgradiš odnos. Zelo lepo je, ko v porodnišnico pride mama, ki sem jo spremljala vso nosečnost in se druga druge v bistvu razveseliva. Veliko raziskav tudi pravi, da ženska, če pozna babico, bolj sproščeno in lažje rodi.
Torej spremlja ista babica žensko skozi vso nosečnost in lahko tudi med porodom?
Obstaja program Midwifery group practice, na kratko MGP, ki to omogoča. Ko sem sodelovala v njem, sem nosečnico prvič srečala v 12. ali 13. tednu in jo spremljala vse do odhoda domov oziroma sem opravila še prvi patronažni pregled.
V Sloveniji se ženske z babicami prvič srečamo šele ob prihodu v porodnišnici in pogosto se popadki takrat povsem ustavijo. Koliko je tega pri vas?
Povsem razumljivo, da se to dogaja. Ne bom rekla, da se to ne zgodi včasih tudi pri nas. Prav zato je naš sistem tako dober, saj je ob prihodu v porodnišnico gotovo tam nekdo, ki ga ženska pozna in je nato dodeljen samo njej.
Všeč mi je, ko vidim odzive na obrazih, ko dojenčka prvič vzamejo v naročje.
Si lahko ženska v zasebnem zdravstvu najame babico, da jo spremlja skozi nosečnost in pri porodu?
Lahko, a zelo verjetno ob porodu ne bo njenega ginekologa. Je pa to dokaj drago. Mislim da okrog 5000 avstralskih dolarjev (kar je okoli 3100 €, op.a.), verjetno se cene tudi nekoliko razlikujejo od ene babice do druge.
Kaj pa porod doma?
Tudi to je možnost, seveda mora biti ženska zdrava, brez posebnosti ali tveganj. In podpisati mora, da se strinja z odhodom v porodnišnico v primeru zapletov. Večina žensk, ki rodijo doma, ima vsaj en posvet v porodnišnici, da se tudi tam počutijo dobrodošlo.
Kakšen je vaš pogled na porod doma?
Mnogo bolj podpiram ta sistem kot pa prost porod, ko si ženske ne želijo roditi v porodnišnici, ne morejo pa si privoščiti zasebne babice in rodijo doma kar same.
Imate veliko takih primerov?
Zelo majhen odstotek, ki pa raste. A vsak porod povsem brez zdravstvenih spremljevalcev je zelo veliko tveganje.
Toda zakaj, če je oskrba v porodnišnicah tako dobra?
Ker je pri porodničarjih še vedno kar veliko poseganja v porod, veliko strogih pravil, sploh za tvegane nosečnosti. Ne morejo vse ženske v program, ki ga vodimo babice.
Kaj storite, če v porodnišnico pride nosečnica, ki sicer ima popadke, vendar je zelo malo odprta?
Pustim ji čas. Ponavadi z nosečnicami med pregledi zgradimo dober odnos in se lahko pogovorim z njimi, sploh s prvorodkami. Če želijo ostati, jim razložim postopke, jih opozorim, da bo porod treba pospešiti, če ne bo dovolj hitro napredoval. Pomembno je, da jim predstavim dejstva, pa se lahko same odločijo. Če pa ima ženska drugega ali tretjega dojenčka, je večinoma odvisno od nje. Včasih jih pošljem na sprehod, hoditi po kakšnih stopnicah …
Kakšne so posledice, če ženska s porodno oskrbo ni zadovoljna?
V tem primeru ima družina srečanje z babico, zdravnikom, morda tudi pediatrom, v katerem gredo skozi postopke, uporabljene pri porodu, in jih ovrednotijo. Včasih se vključi tudi center za socialno delo ali psiholog, odvisno od primera.
Sama med pregledi ženske vedno spodbujam, naj čim več preberejo in pripravijo porodni načrt do 36. tedna. Tako se lažje vključijo v odločanje glede postopkov. Hkrati pa tudi poudarjam, da je porodni načrt bolj nek „seznam želja“ za njihov popoln porod. Lahko se kaj spremeni, odvisno od poteka poroda.
V Sloveniji so rojevajoče matere včasih obravnavane kot otroci, se nanje gleda z viška, se jih ošteva …
Pri nas se primeren odnos do nosečnic zelo poudarja že na fakulteti. Sama se res potrudim, da ne uporabljam izrazov, ki bi žensko postavljali v podrejeni položaj, kot recimo „Bravo, punčka“ ali kaj podobnega. Saj so odrasle ženske!
Oktobra se je v Sloveniji začelo gibanje #PrekinimoTišino, veliko žensk je napisalo svoje slabe izkušnje s porodom: da so zdravniki ali babice z njimi ravnali nespoštljivo – jim govorili ukazovalno, niso jim povedali za postopke, preden so jih izvedli …
Včasih so ženske med porodom odsotne in se je težko z njimi pogovarjati. Včasih tudi partnerji. Ampak določeni postopki se pri nas enostavno ne smejo zgoditi brez privolitve. Recimo predrtje plodovnih ovojev, to nikakor ni dopustno brez ustne privolitve. Ženska mora vedeti, kaj ta postopek pomeni, kakšne so lahko posledice in zapleti.
Pri nas je primeren odnos do nosečnic zelo poudarjen že na fakulteti.
Kakšne porode imate še posebej radi?
Uh, obožujem porode v vodi. Res! Doživela sem nekaj res lepih. Včasih je za babico izziv zadeti točno pravo temperaturo vode, saj se dojenček ne sme roditi ne v prehladno ne v pretoplo. Ampak so vedno nekaj posebnega. In všeč mi je, kadar se tudi partner dobro vključuje – masira porodnico, nekateri pridejo tudi k njej v vodo, ali pa sedijo na robu kadi.
Kakšen je idealni porod za babico?
Zelo uživam pri vaginalnih porodih prvorodk. Všeč mi je, ko vidim ponos na njihovih obrazih. Pa odzive, ko dojenčka prvič vzamejo v naročje. To so res posebni trenutki. V Avstraliji zelo spodbujamo stik kože na kožo. Če mama potrebuje šivanje ali kak drug poseg, večina porodnišnic k stiku kože na kožo povabi očete. In v tem primeru tudi iztisnemo nekaj mleka, da ga otrok lahko popije v materini odsotnosti.
Imate tudi kakšne neprijetne izkušnje?
Seveda, ja.
Ste že imeli kak primer smrti otroka med porodom?
Tudi, ja. (premolk) Statistično se v Avstraliji zgodi šest smrti ploda vsak dan. Pred leti sem imela primer dojenčka, čigar popkovina je bila prekratka, da bi se rodil, ker je bila tolikokrat ovita okrog njega. Na srečo je bil zdravnik ob meni in se je odločil, da bodo med popadki prerezali popkovino. Vendar je imela mamica nato na voljo le en popadek za iztis, sicer bi se otrok zadušil. K sreči se je takrat vse dobro izšlo.
Kako na splošno ocenjujete oskrbo nosečnic in rojevajočih mater v Avstraliji?
Zdi se mi fantastična. Sploh v javnem sistemu. Babice smo med zdravniki zelo spoštovane. Nasploh je pri nas to ugleden poklic in ženske se zelo rade srečajo z nami, ker si za njih vzamemo več časa, tudi za izobraževanje, več se pogovarjamo, smo tudi bolj nežne in sočutne kot zdravniki. 🙂 V zasebnem zdravstvu se ženske srečujejo le z zdravniki in se, se mi zdi, z njimi pogovarjajo predvsem o izvidih krvi, ultrazvoka in kdaj bo naslednji pregled. Zato pa je tam vloga babice še pomembnejša. Da dajo moč porodnici, da se postavijo na njeno stran, jo zagovarjajo, če se ne more sama oziroma če ni dovolj informirana. Še posebej pri prvem porodu.
Pa imajo babice avtoriteto, da postavijo pod vprašaj zdravnikove odločitve?
Vsekakor. In večinoma imamo z zdravniki zelo dober odnos. Seveda odvisno od babice. In tudi od zdravnika. Prav tako pa je pomembno, da imamo babice dober odnos z glavno babico, ki je večinoma starejša, nima toliko svojih pacientk in je na voljo za pomoč, nasvet.
Imajo avstralske porodnišnice še kakšno posebnost?
Gotovo so ena aboridžinske porodne sobe, obarvane v zemeljske tone in njihove tradicionalne simbole. Vsaka porodnišnica ima tudi aboridžinsko babico, poleg tolmačev za več kot 130 jezikov, ki so nam vedno na voljo.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
