Hormoni pri porodu

Mati narava nas je v svoji modrosti obdarila s hormoni, ki nas popeljejo ven iz našega običajnega stanja in nam omogočijo osrečujoč vstop v materinstvo. Ta odličen hormonski orkester igra optimalno, kadar ni vmešavanja v porod.

 

Med rojevanjem so aktivni štirje glavni hormonski sistemi:

• oksitocin (hormon ljubezni) 
• endorfini (hormoni užitka) 
• adrenalin in noradrenalin (hormona razburjenja) 
• prolaktin (materinski hormon). 

Ti sistemi so skupni za vse sesalce in nastajajo globoko v srednjih (sesalskih) možganih. Za optimalen potek poroda mora ta del možganov prevladati nad neokorteksom (racionalni možgani). K temu lahko pripomore mirno ozračje, ki izžareva zasebnost, npr. medla svetloba, malo pogovora in nič pričakovanj racionalnosti od porajajoče ženske. Pod takimi pogoji bo ženska intuitivno izbrala gibanje, zvoke, dihanje in položaje, ki bodo pripomogli k čim lažjemu porodu. To je njen genski in hormonski načrt.

Vsi ti sistemi so zaradi trenutne prakse rojevanja prizadeti. Bolnišnično okolje in postopki niso splošno ugodni za premik v zavesti, ki ga naravni potek poroda zahteva. Ženska hormonska fiziologija je nadalje motena zaradi prakse, kot je indukcija poroda, uporaba sredstev proti bolečinam, carskega reza in ločitve matere in dojenčka takoj po rojstvu.

Hormoni pri porodu

1. Oksitocin

Oksitocin je hormon ljubezni, ki se izloča med spolno aktivnostjo, moškim in ženskim orgazmom, rojevanjem in dojenjem in povzroča občutek ljubezni in nesebičnosti. Tvori se v hipotalamusu, ki leži globoko v možganih, in se shranjuje v zadnjem režnju hipofize, žleze, iz katere se nato sprošča v pulzih. To je ključni hormon za reprodukcijo in je odgovoren za izbrizganje sperme pri moškem orgazmu, iztis ploda pri porodu (močni krči na koncu nemotenega poroda, kar omogoči hitro in enostavno porajanje otroka), iztis posteljice po koncu poroda in izločanje mleka pri dojenju.

Poleg teh situacij se oksitocin izloča v velikih količinah v nosečnosti, kjer izboljša absorpcijo hranil, zmanjša stres in ohranjanja energijo, tako da nas naredi bolj zaspane. Oksitocin tudi povzroča ritmično krčenje maternice med porodom in doseže maksimalen nivo pri rojstvu, ko pride do stimulacije receptorjev v nožnici, ko se dojenček spušča. Visoka raven hormona ostane še po rojstvu in doseže vrhunec z rojstvom posteljice, nato pa postopoma upade.

Tudi plod tvori povečane količine oksitocina med porodom, zato sta v minutah po rojstvu oba mama in dojenček preplavljena z ekstatičnim koktejlom hormonom. V tem času je tvorba oksitocina povečana z očesnim kontaktom, kontaktom koža na kožo in prvim poskusom sesanja. Ustrezna raven oksitocina zagotavlja dobro krčenje maternice ter tako prepreči poporodno krvavitev.

Pri dojenju oksitocin povzroči izcejalni refleks in se sprošča v pulzih kot dojenček sesa. V prihodnih mesecih dojenja oksitocin še naprej ohranja mater sproščeno – je zelo učinkovit protistresni sistem, ki pozneje prepreči veliko bolezni. Študija profesorja Kerstin Uvnas Moberga je pokazala, da so bile matere, ki so dojile, bolj mirne od mater, ki niso dojijo.

2. Beta-endorfin

Kot naravni opiat ima beta endorfin podobne lastnosti kot petidin, morfin in heroin, in deluje na iste receptorje v možganih. Kot oksitocin tudi beta-endorfin izloča hipofiza, pri čemer doseže visoko raven med seksom, nosečnostjo, porodom in dojenjem.

Beta-endorfin je tudi stresni hormon, ki se sprosti v pogojih pritiskov in bolečine, in deluje kot protibolečinsko sredstvo (analgetik), in tako kot drugi stresni hormoni zavre imunski sistem. Ta učinek je lahko pomemben pri preprečevanju imunskemu sistemu noseče matere, da bi ta deloval proti njenemu plodu, katerega genetski material predstavlja tujek. Tako kot opijati tudi beta-endorfin povzroči občutek zadovoljstva, evforije in odvisnosti. Raven beta-endorfina je visoka v nosečnosti in se poveča med rojevanjem, ko njegova raven in raven kortikotropina (tudi stresni hormon) doseže tisto, ki so jo ugotovili pri vzdržljivih moških športnikih med največjo aktivnostjo. Tako visoka raven pomaga porodnici predelati bolečino in spremeniti stanje zavesti, kar je značilno za nemoten porod.

Pri porodu visoka raven beta-endorfina zavira sproščanje oksitocina. Ko sta bolečina in stres na visoki ravni, se krčenje maternice upočasni, s tem pa se upočasni tudi porod. Beta-endorfin tudi pospešuje sproščanje prolaktina med porodom; prolaktin pripravlja materine prsi za dojenje in predvidevajo, da je pomemben pri pripravi dojenčkovih pljuč in sistema za uravnavanje temperature na življenje izven maternice.

Pomemben je tudi pri dojenju. Njegova raven doseže vrh v parih minutah in je prisoten tudi v materinem mleku, kar povzroči prijetno medsebojno odvisnost tako za mater kot dojenčka.

3. Hormoni boja ali bega

Hormona adrenalin in noradrenalin, znana tudi kot hormona boja ali bega, izloča nadledvična žleza kot odgovor na stres, kot je strah, anksioznost, lakota, mraz ali razburjenje. Hormona aktivirata simpatični živčni sistem za boj ali beg.

V prvi fazi poroda visoka raven adrenalina in noradrenalina zavira tvorbo oksitocina, kar upočasni ali zavira porod. Hormona prav tako zmanjšata pretok krvi v maternico in posteljico in posledično do ploda. To je smiselno pri sesalcih, ki rojevajo v naravi, kjer bo v prisotnosti nevarnosti prišlo do reakcije boja ali bega, kar bo zavrlo porod in preusmerilo kri do večjih mišičnih skupin, tako da mati lahko pobegne na varno. Pri ljudeh je visoka raven adrenalina in noradrenalina povezana z daljšim porodom in neugodnim srčnim ritmom ploda (indikator stresa pri plodu).

Ob koncu poroda tik pred samim rojstvom ti hormoni delujejo na drugačen način. Pride do nenadnega povečanja ravni hormonov, predvsem noradrenalina, kar aktivira iztis ploda. Mati izkusi nenaden porast energije; takrat bo budna in pokonci, njena usta bodo suha, plitvo bo dihala in morda bo poskušala kaj zagrabiti. Lahko izrazi strah, jezo, ali razburjenje. Naval adrenalina in noradrenalina bo povzročil nekaj zelo močnih kontrakcij, kar bo vodilo v hitro in enostavno porajanje.

Po rojstvu nivo adrenalina in noradrenalina strmo pade. Potrebno je toplo ozračje, saj je mama zelo občutljiva na temperaturo in če ji bo temperatura opazno padla, bo zaradi ohladitve nivo adrenalina in noradrenalina ostal zvišan, kar bo zavrlo sproščanje oksitocina in tako povečalo tveganje za poporodno krvavitev.

Noradrenalin je poleg tega vpleten v instiktivno materinsko vedenje.

Za dojenčka je porod prav tako razburljiv in stresen dogodek, kar se odraža v visokih vrednostih adrenalina in noradrenalina. To pri porodu ščiti plod pred posledicami pomanjkanja kisika in naknadne acidoze. Visoka raven hormonov tudi zagotavlja, da ima dojenček ob rojstvu široko odprte oči in je buden ob prvem stiku z mamo. Po rojstvu nivo hormonov hitro pade.

4. Prolaktin

Prolaktin, poznan kot materinski hormon, je glavni hormon za tvorbo mleka in dojenje. Raven prolaktina se poveča v nosečnosti, čeprav je tvorba mleka zavrta dokler se ne porodi posteljica. Nivo hormona se med porodom zmanjša, nato pa proti koncu poroda strmo narašča in doseže vrh z rojstvom.

Prolaktin je hormon podreditve ali predaje – v tropih primatov ima alfa samec najnižjo raven prolaktina – in je odgovoren za določeno stopnjo anksioznosti. Pri doječih materah ti učinki povzročijo, da postane mama pozorna do dojenčka in postavi njegove potrebe na prvo mesto.

Prolaktin povezujejo z vzgojo tako očetov kot mater, zato ga imenujejo tudi očetovski hormon. Novopečeni očetje z večjim nivojem prolaktina se bolj odzivajo na jok svojega dojenčka. Nivo prolaktina pa se poveča tudi med nošenjem dojenčka.

Plod prav tako tvori prolaktin med nosečnostjo. V amnijski tekočini so odkrili visoko raven hormona, kamor ga izločajo tako plodovi ovoji kot maternična sluznica. Obstajajo tudi dokazi, da naj bi prolaktin igral pomembno vlogo pri razvoju in zorenju nevroendoktinega sistema novorojenčka.