Hčerka želi v srednjo šolo na drugi konec Slovenije

Foto: Envato

Pozdravljeni,

najprej hvala za vaše iskreno vprašanje. Povsem razumljivo je, da vas odločitev vaše hčerke vznemirja in skrbi. Njena trenutna prva izbira je zelo oddaljena od vašega kraja in zelo možno je, da si dekle ne predstavlja, kako bo to videti teden za tednom.

Odločanje za srednjo šolo je prva večja odločitev v življenju mladostnika. Pri tej starosti so mladi zelo različno zreli, zato se tudi njihove predstave o srednji šoli in prihodnosti močno razlikujejo.

Nekateri se pri izbiri šole opirajo na to, kam bodo šli prijatelji, nekateri želijo šolo čim bližje domu. Drugi so že bolj samostojni in iščejo šolo, ki jim bo omogočala čim več razvoja ali šolo, ki bo dopuščala dovolj časa za treninge. Spet tretji si predvsem želijo spremembe ali tudi odhoda iz domačega, znanega okolja. To ni nujno pobeg, v ozadju je lahko tudi mladostna želja po nečem novem, svežem, drugačnem.

V svoji praksi sem naletela na mlade, ki so si že pri štirinajstih letih zelo jasno začrtali svojo pot – na primer dobra gimnazija v Ljubljani, medicinska fakulteta, specializacija iz nevrokirurgije. Ali pa fant, ki je želel postati avtomehanik in prevzeti tetino kmetijo. Presenetili so, koliko je v njih že zrelosti in kako jasne cilje so imeli.

Spet drugi se pri odločitvah močno opirajo na prijatelje: kamor gre prijatelj, grem tudi jaz. Ker sam ta trenutek še ne upa v tako neznano okolje. Grem tja, kjer so bratranci. Grem na šolo, za katero imam občutek, da imajo profesorji dober odnos do dijakov. Nočem na šolo, kjer se bo treba veliko učiti. Razmišljanja pri teh letih so res zelo različna. Kot vidimo, je tudi motivacija za šolo zelo različna in včasih tudi presenetljiva.

Mladi pri odločitvi potrebujejo pomoč odraslih

Pomembno je razumeti, da mladi upoštevajo le tisto, kar že poznajo in zato potrebujejo podporo odraslih. Najprej je pomembno, da si vzamejo čas in  raziskujejo različne možnosti, obiščejo šole v času informativnih dni. Na koncu pretehtajo, kaj posamezna šola prinaša, in na koncu po vseh informacijah in razmisleku prisluhnejo tudi svoji intuiciji.

Obstajajo šole, ki so objektivno dobre, a ko vaš otrok stopi v prostor, dobi občutek, da ta šola ni zanj. In lahko res ni. Lahko se tam preprosto ni dobro počutil, pa čeprav je to šolo sestra zelo pohvalila in se je v njej vsa štiri leta dobro počutila.

Odprta vprašanja, ki pomagajo

Zato je zelo pomembno vzeti si čas in z odprtimi vprašanji raziskovati, kaj vašo hčerko pri tej šoli tako privlači. Kaj je tisto, kar po njenem najbolj izstopa – program, vzdušje, občutek samostojnosti, dijaški dom, novo okolje? Včasih mladi niti sami ne znajo jasno poimenovati, kaj jih tako močno vleče. Morda jo je navdušila prijateljica, ki je trenutno pomembna oseba v njenem življenju, predstavitev šole, lahko je tam zagledala nekoga, ki ji je simpatičen.

Ob tem je pomembno vprašanje, ali si je ogledala tudi druge, bližje šole, ter v miru razmislila o prednostih in slabostih posameznih možnosti. Pogosto se izkaže, da bližnjih šol sploh ne pozna dobro ali jih je že vnaprej črtala. Pri tehtanju različnih možnosti je pomembno, da starši nekoliko pomagamo. Ne tako, da tehtamo namesto njih, temveč da postavljamo vprašanja, ki spodbujajo razmislek: Kaj ti ta šola omogoča, kakšna se ti je zdela predstavitev, poznaš koga, ki tam že hodi v šolo, česa te je strah, kaj te pri tej šoli odbija?

In nato tudi sami dodamo še kakšen vidik: Si opazila, da….?  Kaj meniš, koliko časa boš porabila, da prideš do šole… Kako si predstavljaš, da bo zgledal tvoj vsakdan?

Obstajajo šole, ki so objektivno dobre, a ko vaš otrok stopi v prostor, dobi občutek, da ta šola ni zanj. In lahko res ni.

Končna odločitev mora biti otrokova

Pomembno se je zavedati, da bo v izbrano šolo hodila ona, zato je ključno, da ima občutek, da gre za njeno odločitev. A hkrati se moramo zavedati , da je v tem obdobju čelni reženj – del možganov, odgovoren za presojo, načrtovanje in dolgoročne posledice še v razvoju. Mladi zato težje vidijo širšo sliko. Ne vidijo vseh prednosti in slabosti svoje odločitve tako, kot jih vidimo odrasli. Prav tako morda ne vidijo vseh priložnosti ali nevarnosti.

Ni zanemarljivo niti vprašanje financiranja. Kdo bo kril stroške bivanja in prevoza? Kaj vaša družina realno zmore? Postavljanje finančnih meja ni pritisk, temveč del učenja odgovornosti, realnega pogleda na življenje. Povsem pošteno je jasno povedati, kaj lahko starši krijete in kje bo morala del odgovornosti prevzeti tudi sama.

Velikokrat se za zelo oddaljeno srednjo šolo odločajo mladi, ki si želijo zamenjati okolje. Morda se v domači družbi ne počutijo sprejete ali si želijo novega začetka, kjer bi lahko na novo gradili svojo podobo in odnose. Zato je smiselno raziskovati tudi vprašanje, kaj ji na bližnjih šolah manjka in kaj jo tam odbija. Jih sploh pozna? Kaj ji pomenita svoboda in samostojnost? Si morda želi manj nadzora in manj vtikanja v vsakdan?

Več svobode in več odgovornosti

Vpis v srednjo šolo pogosto že sam po sebi prinese več svobode in tudi več odgovornosti. O tem se je smiselno z njo pogovoriti. Ni nujno, da mora iti na drugi konec Slovenije, da bi dobila več samostojnosti. Ob določenih dogovorih z vami lahko postopoma dobi več časa zase, več samostojnosti pri učenju in odločanju o prostem času.

Če se vam zdi, da je v ozadju veliko uporništva ali da vas preprosto ne želi poslušati, je smiselno vključiti tretjo, čustveno neobremenjeno odraslo osebo. To je lahko učiteljica, svetovalna delavka, babica, teta ali karierna svetovalka. Ob odprtih vprašanjih takšne osebe lahko dekle bolj sproščeno razmišlja o svojih motivih, širi svoj pogled, zagleda tudi pomanjkljivosti izbrane šole in si dovoli razmislek o morebitnih alternativah.

Pomembno je, da starši ob tem ostajate mirni, ne pritiskate in ne prehitevate, temveč razširite njen pogled, omogočate raziskovanje in ohranjate topel, spoštljiv odnos do njenega razmišljanja. Tako se bo manj zapirala in manj upirala. Cilj ni prepričevati, temveč pomagati videti širšo sliko – z realnimi informacijami, jasnimi mejami in občutkom, da je slišana. Le tako je mogoče priti do rešitve, ki bo dolgoročno dobra zanjo in hkrati sprejemljiva za družino.