Evropski parlament sprejel sporno Matićevo poročilo

Vir: Flickr

Evropski parlament je na predvečer slovenskega dneva državnosti potrdil t. i. Matićevo poročilo, uradno “Poročilo o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk “. Gre za resolucijo, ki, kot je poročala že Domovina, napada pravico do življenja, svobode mišljenja, ugovora vesti in družino.

Poročilo so evroposlanci sprejeli s 378 glasovi za, 255 proti in 42 vzdržanimi.

Kaj so sprejeli evropski poslanci?

Gre za poročilo, ki med drugim poziva k uvedbi spolne vzgoje v šolah, brezplačnemu dostopu do kontracepcije in zagotovitvi “varnega” in zakonitega splava, brez možnosti ugovora vesti zdravstvenih delavcev in farmacevtov. Slednjega poročilo obravnava kot “zanikanje zdravstvene oskrbe”. Poročilo splav obravnava kot zdravstveno storitev, ki mora biti na zahtevo dostopna vsaki ženski. Poročilo med drugim državam nalaga, da obravnavajo posameznike glede na spolno identiteto, zakonsko zvezo in posvojitve otrok razširijo na poljubne oblike skupnosti.

Že pred njegovo potrditvijo so številne evropske organizacije za življenje svoje evroposlance pozivale, naj dokumenta ne podprejo. Nekateri evropski poslanci so si prizadevali, da bi bil umaknjen iz dnevnega reda plenarnega zasedanja. Številne organizacije so v ta namen organizirale peticije in opozarjale, da gre za področje, ki je v pristojnosti držav članic. Podobno poročilo so evroposlanci leta 2013 na tej podlagi že zavrnili.

Na nivoju EU si številne organizacije že leta pod lepo zvenečo frazo »reproduktivno zdravje« prizadevajo za spodbujanje splava in kontracepcije ter teorij spola, na vseh področjih; od zdravja in šolstva pa do medijev in kulture. Matićevo poročilo je še en korak v to smer. Za države domnevno nezavezujoče poročilo bo najverjetneje podlaga za nadaljnje, mnogi si tako želijo, zavezujoče ukrepe.

Kaj poročilo zanemari in kakšni ukrepi bi ženskam dejansko koristili?

Skrb za reproduktivno zdravje žensk (v tem primeru celo še govorijo (samo) o ženskah) mora v prvi vrsti vključevati izobraževanje o delovanju ženskega telesa, poznavanju ženskega ciklusa, delovanja hormonov in opolnomočenje, da bi ženske znale spremljati svoje reproduktivno zdravje in plodnost ter bi na tej podlagi lahko, skupaj z moškimi, načrtovale svoje družine.

Ustrezne informacije in znanje so ključni del reproduktivnega zdravja. Ženska ima pravico do znanja o delovanju svojega telesa, prepoznavanju znakov plodnosti in poznavanju stranskih učinkov kontracepcije. Prav tako ima pravico do etične izbire in izbire, ki upošteva njena verska prepričanja. Celovite informacije so ključne tudi zato, da se ženska lahko svobodno odloči. Pravico ima do tega, da ni sredstvo za zadovoljitev želja ali potreb moškega, in pravico ima, da se ji tudi v primeru neželene nosečnosti predstavijo vse možnosti, med drugim večkrat spregledana ali zamolčana možnost posvojitve otroka ali možnost materialne pomoči, čustvene, pravne in druge podpore.

Poročilo tudi popolnoma izključi moške. Kot da reproduktivno zdravje žensk z njimi sploh nima nobene zveze. Pa čeprav je jasno, da brez njihove pomembne vloge ženska ne more sama načrtovati družine, niti ne potrebuje ne kontracepcije, ne splava. Skrb za reproduktivno zdravje žensk bi morala vključevati tudi izobraževanje moških – tako o reproduktivnem zdravju žensk kot tudi moških.

Nadalje poročilu (namerno) umanjka razumevanje, da splav ni del zdravstvene oskrbe; nosečnost ni bolezen, otrok ni rakav tumor ali kaj podobnega, kar bi zdravstveno ogrozilo življenje ženske (razen izjemoma, na primer v primeru izvenmaternične nosečnosti). In ne bi ga smeli spodbujati kot metodo načrtovanja družine. Pravica do življenja je temeljna človekova pravica. Prav tako pravica do dostojanstva.

Čeprav ima poročilo na deklarativni ravni reproduktivno zdravje žensk za človekovo pravico, pa v resnici pod pretvezo »reproduktivnega zdravja« lahko in tudi zares prihaja do zlorab človekovih pravic; siljenja v uporabo kontracepcije ter (prisilnih) splavov in sterilizacij.

Sodobna družba plodnost vse bolj obravnava kot bolezen, kontracepcijo kot preventivno pred to »boleznijo«, splav pa za zdravilo, če »preventiva« ne deluje. A plodnost ni bolezen. Je eno izmed znamenj zdravja. A ker ta boj proti plodnosti traja že dolgo, je neplodnosti vse več. In posledica je novo poseganje v človekove pravice in dostojanstvo.