Društvo pravnikov proti zakoniku

Thumbnail

Akademsko društvo Pravnik opozarja, da ni ustanovpravnih razlogov za spreminjanje definicije in pomena zakonske zveze in da izenačevanje pravic istospolnih skupnosti ni splošna in univerzalna človekova pravica. 

 

V razpravo o Družinskem zakoniku se je vključilo tudi Akademsko društvo Pravnik, ki zakoniku nasprotuje. V včerajšnji izjavi izpostavljajo nekatere zavajajoče trditve zagovornikov zakonika in se zavzemajo za ohranitev pomena zveze med moškim in žensko, ki bi zaradi svoje vloge na področju rojstva ter vzgoje otrok morala uživati posebno pravno zaščito.   

Člani društva med drugim opozarjajo:

– da je izenačevanje istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo pravno neutemeljeno;

– da državo k formalnemu priznanju in podpiranju trajne življenjske skupnosti ženske in moškega zavezujejo tudi mednarodni dokumenti;

– da izenačevanje istospolnih partnerstev z zakonsko zvezo ni splošna in univerzalna človekova pravica;

– da je razlikovanje med različnimi oblikami partnerstev stvarno upravičeno, ustavno dopustno in potrebno, saj je utemeljeno v naravni reprodukcijski sposobnosti zveze med moškim in žensko, pa tudi v drugih vidikih, ki so pomembni za razvoj in vzgojo otrok;

– da je različno obravnavanje in različno priznanje pravic tudi v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.

Ugotavljajo, da v Sloveniji “ni ustavnopravnih razlogov, zaradi katerih bi morali spreminjati tradicionalno opredelitev temeljnih družinskopravnih institutov”. Pristop, po katerem je bil narejen sporni Družinski zakonik, označujejo za “pravni voluntarizem”, saj “zanika dejstvo, da je življenjska skupnost moškega in ženske po svojem bistvu naravni, torej predpravni institut. Družbeni pomen njene reprodukcijske sposobnosti namreč zanika zgolj zato, da jo pravno lahko izenači s skupnostjo dveh oseb istega spola”.

V Akademskem društvu Pravnik pozivajo k previdnosti in postopnosti pri uvajanju novosti na področju družinskega prava, kar pa bi lahko omogočila le “odprta, vključujoča in razumska demokratična razprava”.


 

IZJAVA AKADEMSKEGA DRUŠTVA PRAVNIK v zvezi z odločanjem na referendumu o Družinskem zakoniku 25. marca 2012

Akademsko društvo Pravnik zagovarja ureditev zakonodaje na področju družinskega prava, ki ohranja zakonsko zvezo kot skupnost moškega in ženske in ki varuje družino kot temeljno skupnost v družbi. Država je po Ustavi Republike Slovenije dolžna varovati družino, očetovstvo, materinstvo, otroke in mladino ter ustvarjati v ta namen potrebne razmere.

Državo k formalnemu priznanju in dejanskemu podpiranju trajne življenjske skupnosti ženske in moškega kot edine skupnosti, ki si v osebah raznospolnih partnerjev matere in očeta prizadeva združiti biološko, socialno in pravno dimenzijo starševstva, zavezujejo tudi mednarodni dokumenti.

Pravno neutemeljeno izenačevanje istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo zanika pomen, ki ga ima trajna življenjska skupnost ženske in moškega na področju varovanja pravic in koristi otroka, institutu zakonske zveze pa odreka njeno bistveno poslanstvo, ki je v odprtosti za rojstvo otrok in v usmerjenosti v zasnovanje družine. Vsaka družba, ki želi obstati, mora stremeti k zagotavljanju pogojev za rojstvo ter skrb in vzgojo otrok.

Iz Ustave Republike Slovenije in Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja, da pri poskusih izenačevanja registriranih ali neregistriranih istospolnih partnerstev z zakonsko zvezo ali izvenzakonsko skupnostjo ne moremo govoriti o splošni in univerzalni človekovi pravici. Razlikovanje med različnimi oblikami partnerstev z ozirom na njihovo spolno konstalacijo je namreč stvarno upravičeno in zato ne le ustavno dopustno, ampak tudi potrebno. Utemeljeno je v naravni reprodukcijski sposobnosti zveze med moškim in žensko, pa tudi v drugih vidikih, ki so pomembni za razvoj in vzgojo otrok. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Karner proti Avstriji sprejelo stališče, da je varstvo tradicionalne družine kot skupnosti moža, žene in otrok lahko stvarno utemeljen in legitimen cilj za razlikovanje pri obsegu in vsebini pravic zakoncev v zakonski zvezi in partnerjev v istospolnih partnerskih skupnostih. Različno obravnavanje in različno priznanje pravic zakoncem v zakonskih zvezah na eni strani in partnerjem v istospolnih skupnostih na drugi, še posebno pravice do posvojitve otrok, je v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slednje potrjuje tudi nedavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 15. marca 2012 v zadevi Gas in Dubois proti Franciji. Iz nje jasno izhaja, da ravnanje francoskih oblasti, ki niso dovolile posvojitve otroka s strani istospolne partnerice njegove biološke matere, ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Zahteve po popolni izenačitvi pravnega položaja istospolnih partnerjev s položajem, ki ga uživajo raznospolni, prav tako ni mogoče utemeljevati na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U‐I‐ 425/06. V tem primeru je sodišče ugotovilo zgolj nedopustnost razlikovanja na dednopravnem področju, ni pa ugotovilo, da bi bilo takšno razlikovanje nedopustno na družinskopravnem področju.

V Sloveniji tako ni ustavnopravnih razlogov, zaradi katerih bi morali spreminjati tradicionalno opredelitev temeljnih družinskopravnih institutov. Člani društva poudarjamo, da bi moral zakonodajalec pri urejanju družbenih razmerij slediti najširše sprejetim vrednotam, ki so s stališča otrokovih koristi v izhodišču najboljše. V nasprotju s tem je z Družinskim zakonikom ubral pristop, ki ga lahko ocenimo kot pravni voluntarizem. Zanika dejstvo, da je življenjska skupnost moškega in ženske po svojem bistvu naravni, torej predpravni institut. Družbeni pomen njene reprodukcijske sposobnosti namreč zanika zgolj zato, da jo pravno lahko izenači s skupnostjo dveh oseb istega spola.

V Akademskem društvu Pravnik si bomo pri nadaljnjih dejavnostih prizadevali zlasti, da bi strokovno in širšo javnost prepričali o potrebni previdnosti in postopnosti pri uvajanju novosti na področju družinskega prava, ki jo lahko omogoči le odprta, vključujoča in razumska demokratična razprava.

Akademsko društvo Pravnik

Ljubljana, 19. marec 2012 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.