Dojke, simbol lepote in dobrote

Foto: Canva

Bog si nas je zamislil kot moža in ženo. Včasih se šalim, da ko je ustvarjal žensko, je delal že drugi izdelek iste sorte. Popravil, izboljšal in olepšal je prav vsak delček. In – glejte – nastala je lepotica! Bitje, polno skritih kotičkov, krivulj in čudes, polno mehkobe in življenja. Najprej je v veselje možu, kasneje pa »služi« kot popolna zibelka porajajočemu življenju. In v povezavi s tem novim življenjem ne moremo mimo dojk. Lahko so majhne, velike, asimetrične, okrogle, koničaste, viseče, štrleče, obrnjene navzgor, navzdol, naravnost ali v stran. Kakor nam govori beseda, so namenjene predvsem dojenju, tj. hranjenju mladička, ki mu pripada popolnost, narejena samo zanj. Ni oblike, ki ne bi bila primerna, prava in najboljša! Dojke so v prvi vrsti torej ustvarjene za dojenčka, ima pa seveda tudi mož vso pravico biti očaran nad ženinimi prsmi. Prej, kasneje in vmes si jih lahko z vso pravico »sposoja« tudi on. Je pa zelo zanimiv podatek, da dojke niti slučajno ne veljajo za »spolni« organ v vseh kulturah.

Razvoj dojk

Dojka je organ, ki na telesu dekleta, mlade ženske, dozori najkasneje. Šele tedaj, ko njeno telo nosi in rodi otročička, se dojke razvijejo v polnosti. V puberteti se pod vplivom hormona estrogena razvijajo mlečni vodi, ob prvih menstruacijah in ovulacijah pa se sproži še razvoj mlečnih žlez. V času nosečnosti se dojke močno spremenijo in razvoj mlečnih žlez se dokonča. Dojke pa se nato spreminjajo vse življenje.

Zanimiv je podatek, da dojke niti slučajno ne veljajo za »spolni« organ v vseh kulturah.

Sestava dojke

Količinsko največji del dojke v večini primerov tvori maščobno tkivo, ki deluje kot zaščita pred poškodbami. Ker velikost dojk določa predvsem količina maščevja, nam številka košarice modrčka nič ne pove o tem, koliko mleka bo dojka sposobna proizvesti. Vezno tkivo dojko (bolj ali manj uspešno) podpira. Krvne žile in kri oskrbujejo žlezno tkivo s snovmi, iz katerih se mleko neposredno tvori. Limfa odstranjuje odpadke. Živci in živčni končiči ob bradavici poskrbijo, da je dojka občutljiva na dotik in da otrokovo enakomerno sesanje stimulira izločanje hormonov, ki med proizvodnjo mleka sprožajo izcejalni refleks. Za dojenje najpomembnejše pa je cevasto žlezno tkivo in grozdi mlečnih žlez, v katerih se tvori mleko. Žleze so tiste, ki dozorijo najkasneje v nosečnosti in v procesu vzpostavitve laktacije v prvih 2–3 tednih dojenja. Na račun zorenja mlečnih žlez gre tudi močno povečanje dojk tik pred in takoj po porodu. (Naval mleka torej nikakor ni ustrezno poimenovanje!) Na zunanjem delu bradavic je 5–10 izvodil mlečnih vodov, skozi katera med sesanjem v otrokova usteca curlja mleko. Na območju kolobarja, to je temnejšega predela kože okoli bradavic, so razporejene mozoljčkom podobne Mongomeryjeve žleze. To so posebne sorte lojnice, ki skrbijo za oljnat premaz in primeren pH. Oboje preprečuje razvoj patogenih bakterij na tem področju. Vsakršna pretirano umivanje z milom torej bradavicam in otroku prej škoduje kot koristi. Povsem dovolj je običajno umivanje s toplo vodo.

Ker velikost dojk določa predvsem količina maščevja, nam številka košarice modrčka nič ne pove o tem, koliko mleka bo dojka sposobna proizvesti.

Kako se tvori mleko?

Iz mlečnih žlez, kjer nastaja, se mleko izceja  v mlečne vode, od tam pa se med sesanjem sprosti skozi izvodila v otrokova usta. Ko se otrok prisesa, najprej popije prednje mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih in grozdih mlečnih žlez. Ko se pod vplivom hormona oksitocina sproži izcejalni refleks, pa pride do pojava iztiska mleka iz mlečnih celic. To se dogaja sproti; mleko nastaja neposredno iz krvi. In to mleko je tisto pozno, ki je kalorično tako bogato. Zato vrzite čez ramo nasvete o tem, da mora med podoji miniti toliko in toliko časa, da se mleko v dojkah »nabere«.

Kako hitro se mleko tvori?

Če se mlečne celice ne izpraznijo popolnoma, ker otrok prej neha sesati, se novonastalo mleko pomeša s preostalim mlekom v celici. Ko je mlečni vod poln, se sprožijo zaviralne snovi, ki sporočijo, da se naj tvorjenje mleka upočasni. Bolj ko je dojka prazna, hitreje se bo spet napolnila. Pri materah, kjer je zrela laktacija že vzpostavljena, se v eni dojki na uro tvori med 11 in 58 ml mleka, odvisno pač od starosti in trenutnih potreb otroka. Dojenčki pri polnem dojenju v enem dnevu izpraznijo le slabih 80 % vsega razpoložljivega mleka. Ostalih 20 % pa predstavlja ostanek. Če otrok izprazni višji procent mleka, bo dojka proizvodnjo povečala, če pa bo mleka ostajalo več, se bo proizvodnja mleka zmanjšala. S to igro procentov je narava dosegla, da mleka nikoli ne zmanjka čez noč, ampak je to bolj dolgotrajen proces.

Na količino mleka prvenstveno vpliva predvsem redno praznjenje, hrana in pijača pa le omejeno.

Vrzite čez ramo nasvete o tem, da mora med podoji miniti toliko in toliko časa, da se mleko v dojkah »nabere«.

Dojka zadovolji vse potrebe

Dojenje je resnično čisti čudež. Mleko se prilagaja starosti, spolu, zdravstvenemu stanju, počutju … otroka. Dojka je hkrati »mizica pogrni se«, domača lekarna, tolažba, pomiritev, varno zavetje, znano okolje, mehkoba … Mleko je samo en delček vsega, kar otrok pije iz maminih dojk. Mamino in ženino naročje pa zadovoljuje potrebe otrok in moža po bližini še dolgo po tem, ko o laktaciji ni več ne duha in sluha.