Foto: CanvaTa teden je precej cepilsko obarvan. Njegov začetek je zaznamovala vest o tem, da utegne cepivo proti covidu-19 povzročiti neplodnost pri dveh tretjinah žensk, kar so strokovnjaki kasneje odločno ovrgli. Začelo se je tudi cepljenje v Veliki Britaniji, včeraj so cepivo odobrili tudi v Kanadi, pri nas pa smo dobili možnost informativne prijave na cepljenje, na katerega se tudi pri nas že pripravljajo.
Odobritev prvih cepiv je oddaljena le še nekaj tednov, zato je ob dejstvu, da razvoj cepiv navadno traja leta ali desetletja, ključno vprašanje, ali bodo cepiva varna.
Kako zaupati povsem novi tehnologiji cepiv?
Kot je običajno pri novih stvareh, se ni tako ključno osredotočati na njihovo novost, temveč spoznavanje. Kaj je torej bistvo nove tehnologije ? Cepivi farmacevtskih družb Pfizer in Moderna, ki sta pri Evropski agenciji za zdravila vložili vlogo za pogojno dovoljenje za promet, vsebujeta del RNA molekule novega koronavirusa (protein S, s katerim virus vstopi v celice), zavit v maščobni delec oz. liposom.
Po cepljenju tako človeške celice začnejo proizvajati S protein, na kar se odzove imunski sistem, ki začne ustvarjati protitelesa in T celice, namenjene prepoznavi okuženih celic.
Pri RNA cepivih informacija o cepivu vstopi v celico, ne pa v celično jedro, s čimer ne vpliva na človeški genski zapis. Hkrati pa je prednost takšnih cepiv tudi to, da ne vsebujejo primesi in v telesu ne povzročijo šoka, zaradi česar je tudi stranskih učinkov manj. Obe cepivi predvidevata dva odmerka cepljenja, ki bi približno deset dni po drugem odmerku pred boleznijo ščitila do leto dni.
Brez cepljenja za nosečnice, doječe matere in otroke
Ker se testiranj cepiv ne sme izvajati na nosečnicah in doječih materah, o varnosti pri tej populaciji ni dovolj podatkov. Trenutno so tako usmeritve, naj se nosečnice ne cepijo, medtem, ko naj se ženska, ki nosečnost načrtuje, ne zanosi vsj dva meseca po zadnjem odmerku cepiva. Iz enakega razloga, torej pomanjkanja podatkov, tudi ne bodo cepili otrok, mlajših od 16 let.
V Veliki Britaniji so odsvetovali tudi cepljenje vseh, ki so imeli v preteklosti hujše alergične reakcije na hrano, zdravila ali cepiva.
Nas mora skrbeti, ker smo cepivo dobili v manj kot letu dni?
V preteklosti je bil problem proizvodnje cepiv to, da so bila potrebna leta za zagotovitev financiranja posamezne faze preizkušanja cepiva, zaposlovanje ljudi, ki so pri tem delali, za to, da so se ljudje sploh javili kot prostovoljci za preizkus cepiv, pa potem, da so bili dejansko izpostavljeni bolezni … Vse to je v primeru covida-19 odpadlo. Še nikoli ni bilo za razvoj cepiv na voljo toliko sredstev, toliko raziskovalcev, tolikšne pozornosti, zanimanja in interesa ljudi, čemur gre pripisati tudi hitrost razvoja.
Kako varna so cepiva?
V prid podporo varnosti lahko rečemo, da proizvajalci cepiv še nikoli niso delovali tako transparentno. Mogoče je spremljati številne protokole preizkusov zdravil, s pomočjo katerih strokovna in splošna javnost pozna skoraj vse podrobnosti, vezane na učinkovitost in varnost cepiv. Prav tako bodo po odobritvi s strani Evropske agencije za zdravila javno objavljene sestavine odobrenih cepiv, je dejal Borut Štrukelj z ljubljanske Fakultete za farmacijo.
Pri varnosti cepiv je ključno iskanje možnosti, da bi cepljenje povzročilo hujši odziv, zaradi katerega bi posameznik potreboval hospitalizacijo, bi bilo ogroženi njegovo življenje ali kvaliteta njegovega življenja.
Do sedaj je znano, da se večina neželenih učinkov po cepljenju zgodi v prvem mesecu od cepljenja, hkrati pa velik vzorec ljudi, ki sodelujejo v tretji fazi preizkušanja cepiv (npr. 30.000 ljudi pri cepivu Moderne in 43.000 pri Pfizerjevem cepivu) kaže, da je majhna možnost, da bi raziskovalci morebitne resne neželene stranske učinke spregledali. Dokler bodo med stranskimi učinki kratkotrajna bolečina na mestu cepljenja, rahel glavobol ali bolečine v mišicah, ki hitro izzvenijo, nas torej ne bo pretirano skrbelo.
Seveda je mogoče, da prihaja do redkejših resnih stranskih učinkov, ki se pojavijo na primer pri eni osebi na 50.000 ljudi ali man, a stroka pri tem navadno tehta tveganje in koristi. Medtem, ko je za vsakogar, starejšega od 20 let, tveganje da umre zaradi covida-19 1 : 20.000, dosedanji preizkusi cepiv kažejo, da bodo cepiva veliko varnejša od tveganja bolezni, ki pa lahko povzroči resnejše trajnejše posledice.
Vseh podrobnosti proizvodnje in preverjanja cepiv ne poznamo, a gotovo je plus, da imajo ti, ki na Evropski agenciji za zdravila preverjajo dokumentacijo o njih, prepoved stikov s farmacevtskimi podjetji, pa tudi to, da nam epidemiologi, imunologi in mikrobiologi zagotavljajo, da bodo prvi v vrsti za cepljenje, ko bodo cepiva potrjena kot varna.
Tehtanje prednosti in tveganj
Negativna plat cepiv proti covidu-19 gotovo je, da nimamo dolgoročnih študij o njegovih posledicah, ker cepivo ni tako dolgo na voljo. Odločitev za cepljenje je tveganje. Kot vsak zdravstveni poseg. A prav tako je tveganje odklonitev cepljenja, saj se lahko posameznik okuži, prenaša okužbo in (potencialno smrtno) ogrozi ne le lastno, temveč tudi tuja življenja. Vsebin na to temo ste letos gotovo prebrali že veliko …
Kakorkoli jo že tehtamo, je odločitev o cepljenju potrebno sprejeti odgovorno ter na podlagi vseh znanih dejstev stroke, ne pa nečesa, kar slehernik zapiše na socialna omrečja. Hkati pa mora ta odločitev biti in ostati prostovoljna odločitev.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Saj ljudje ne veste, kaj bi radi!
Najprej je med nami živela želja po ćimprejšnjem cepivu, zdaj, ko je cepivo tu, pa skepsa do tega zdravila.
Tako pisuni, kot je gornja kolumnistka, ne prinašajo koristi.