Je v svetu, ki ga narekuje hiter tempo in delo kot družbena prioriteta, sploh mogoče izstopiti iz kolesja in zadovoljiti potrebe naših otrok (in posledično družine) po druženju in navezovanju?
Hiter življenjski stil, želja po uspehu in ustvarjeni karieri ter stres zaradi prekomernega dela so nekateri izmed glavnih razlogov, ki povzročijo, da so otroci prikrajšani pristnega emocionalnega dialoga s starši. Ali to pomeni, da otrok nimamo radi? Seveda ne!
Starši se pogosto pritožujemo, da zaradi kompleksnosti današnjega življenja nimamo dovolj časa za kakovostno preživljanje časa s svojimi otroki. Po tem ko preživimo dolge ure v službi, poskrbimo za gospodinjska opravila in izvenšolske dejavnosti otrok, nam ne ostane prav veliko časa za druženje.
Oče, ki ima pri razvoju otroka pomembno vlogo pri regulaciji nekaterih čutenj, lahko s svojo odsotnostjo povzroči, da bo otrok nenehno iskal ta manjkajoči del sprejetosti in potrditve.
Poleg tega se pogosto zgodi, da smo po vseh opravljenih obveznostih preutrujeni, da bi še kaj skupaj počeli. Najraje bi se umaknili na samo in si odpočili od vsega. Težava je tudi v vse večji uporabi pisane palete sodobnih tehnoloških pripomočkov, ki so pogosta motnja v medsebojni komunikaciji.
Družina, ki bi naj bila sodeč po raziskavah najpomembnejša stvar v življenju, tako postaja vse šibkejša in vse ranljivejša družbena skupinica.
Odsotno očetovstvo
V družinah je odsotnih vse več očetov, bodisi fizično ali psihično. Razlog se lahko skriva v njihovi osredinjenosti na delo, ki zaseda ves dan, in njihovi prepričanosti, da je prvenstvena skrb za družino predvsem finančna preskrbljenost.
Vendar pa zadovoljiva plača, ki jo soprog konec meseca prinese domov, ni dovolj za izpolnjevanje vloge očeta oziroma soproga. Ta naj bi v prvi vrsti zadovoljeval potrebe po varnosti, ljubezni in pozornosti.
Slovenija po stopnji zaposlenih mater uvršča na prvo mesto med članicami Evropske unije.
Otroci so tako oropani emocionalnega sozvočja z očetom. Ali povedano drugače: oče, ki ima pri razvoju otroka pomembno vlogo pri regulaciji nekaterih čutenj, lahko s svojo odsotnostjo povzroči, da bo otrok nenehno iskal ta manjkajoči del sprejetosti in potrditve.
Feminizem in materinstvo
Težave pri usklajevanju družinskega življenja in poklicnega udejstvovanja se pojavljajo tudi pri ženskah. Vse več mater se posveča svojim karieram in je polno zaposlenih ali delajo še dlje od zakonsko predvidenega polnega delovnega časa. Sodeč po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat se Slovenija po stopnji zaposlenih mater uvršča na prvo mesto med članicami Evropske unije.
Ali gre pri tem za feministične vzgibe, željo žensk po neodvisnosti ali bolj za nujo po preživetju družine, je težko reči. Dejstvo pa je, da ženske ne zavzemajo več samo tradicionalnega položaja matere/žene/gospodinje.
Sodobni individualizem in upadanje pomena tradicionalnih vezi
Vemo, da se danes povečuje težnja posameznika, ki zelo poudarja njegove interese in gre z roko v roki z nepripravljenostjo žrtvovati se ali se potrpežljivo prilagoditi ostalim članom družine. Gre za nazor: »Skrbi zase, drugo naj se te ne tiče,« ki v zakonskih odnosih velikokrat pripelje do občutkov odvečnosti in osamljenosti pa tudi konfliktov.
Otrok ob tem dobiva sporočilo, da se zanj v resnici nihče ne zmeni in da se na nikogar ne more zanesti, temveč se mora znajti popolnoma sam. Družina se tako znajde v začaranem krogu – tudi otrok se nauči miselnosti »brigaj se zase« in izgublja občutek pripadnosti.
Rak sodobne vzgoje: Razvajeni otroci staršev s premalo časa
Temeljno poslanstvo staršev je vzgoja njihovih otrok. Pa se vprašajmo, kako zares izpolnjevati to poslanstvo, ko pa nekateri starši otrok ne vidijo praktično ves dan?
V takem družbeno kulturnem kontekstu starši otrokom pogosto na materialen način želijo nadomestiti svojo odsotnost. Hkrati dopustijo, da počnejo vse, kar jih je volja, in jim ugodijo v vsaki stvari.
Takšni otroci imajo morda res najnovejši iPhone ali model Xboxa, vendar jim pogosto manjka občutka, kako je sedeti za družinsko mizo in klepetati o tem, kako se počutijo, kako je potekal dan ipd.
Časa, ki ga nismo preživeli s našimi otroki, kasneje ni mogoče nadoknaditi.Zapravimo za otroke več časa in ne denarja!
Časa, ki ga nismo preživeli s našimi otroki, kasneje ni mogoče nadoknaditi. Ob tem se mi poraja vprašanje, ali so starši zavoljo svojih otrok pripravljeni kaj spremeniti in si prizadevati za blagor družine. Ali je v današnjih razmerah, ko vsi trepetamo za obstoj naše službe, to sploh mogoče?
Morda pa vse le ni tako črno-belo. Ena stvar, ki jo lahko zagotovo storimo, je, da ta kratek čas, ki nam ostane za druženje z otroki, preživimo kakovostno. Otroka lahko tudi vključimo v gospodinjska opravila in ga vzamemo s seboj po nakupih. Zjutraj ga zbudimo 15 minut prej – čeprav malo, vendarle pomeni to dodatnih 15 minut s starši in uro ter 45 minut na teden.
In zapomnimo si, pomembno je, da je otrok slišan, razumljen, da mu je dovoljeno čutiti to, kar čuti, in da je priznan tak, kot je. Dopustimo mu razvijanje samostojnosti, vendar hkrati negujmo tudi čustveno povezanost. Ta otroku daje sporočilo, da je vreden in pomemben za nas.
Foto: news1130.com, huffingtonpost.ca, bacookfamilylaw.com, parentmap.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
