Čudežni eliksir zdravja, dobrega počutja in celo inteligence

Foto: Envato

Če bi vedeli, kako čudežna hrana je materino mleko, bi se manj mamic odločalo za formulo.

Materino mleko ni ravno tekočina, ki bi jo bilo profitabilno raziskovati. Če mama doji, namreč ne kupuje adaptiranega mleka. Zato je lažje pridobiti financiranje za raziskave o koristih slednjega. A vendar tudi o materinem mleku vemo marsikaj – le da so te informacije danes marsikdaj nekje v ozadju. Posledično ženske s premalo strokovnimi informacijami verjamejo mitom, da je vseeno in enako dobro, če je dojenček dojen ali na formuli, pa tiste o “premalo mastnem” in “premalo kaloričnem” mleku, ki pa so daleč od resnice.

Hrana, ki se stalno prilagaja otroku

Dejstvo je, da je materino mleko živa, unikatna in posameznemu dojenčku oz. malčku prilagojena hrana, ki je v primernosti in kakovosti ne more preseči nobena umetna mešanica. To potrjuje tudi znanost. Preberite, kaj raziskave pravijo o materinem mleku.

Biologinja Katie Hinde je ob preučevanju laktacije pri živalih (in kasneje ljudeh) odkrila, da se materino mleko mame prilagaja spolu otročiča. Če je živalska samica skotila samca, je bilo mleko zanj gostejše, bogatejše z maščobami in beljakovinami. Če pa je skotila samico, pa je bilo mleka več in je bilo bogatejše s kalcijem. Podobno pa je tudi pri ljudeh. Še več, sestava materinega mleka se spreminja iz minute v minuto in se preoblikuje v točno tisto, kar dojenček potrebuje ob določenem hranjenju.

Ob raziskovanju, zakaj je temu tako, je ugotovila, da materino telo prek vakuuma ob dojenju komunicira z otrokovim telesom. Njene prsi tako kot biološki skener absorbirajo in “preberejo” slino otroka in na tej podlagi v možgane pošljejo sporočilo o tem, kaj otrok potrebuje. Tako materino telo zazna in mleko prilagaja na podlagi otrokovega zdravja, počutja, spola, starosti, dela dneva itd. Materino mleko se tako v sestavi prilagaja tako, da bolnemu otroku dovaja protitelesa, bele krvne celice, probiotike in druge snovi, pomiri razburjenega otroka, mu pomaga zaspati itd.

Dejstvo je, da je materino mleko živa, unikatna in posameznemu dojenčku oz. malčku prilagojena hrana, ki je v primernosti in kakovosti ne more preseči nobena umetna mešanica.

Dojeni dojenčki imajo manjše tveganje za številne bolezni v otroštvu in kasneje v življenju

Dojenje tako glede na raziskave zmanjša tveganje za drisko, bruhanje, nekrotizirajoči enterocolitis (vnetje in odmiranje črevesja, ki prizadene predvsem nedonošenčke), okužbe dihal (pljučnica, RSV, oslovski kašelj), okužbe ušes, bakterijski meningitis, astmo, sindrom nenadne smrti dojenčka, debelost, ekcem, sladkorno bolezen tipa 2, levkemijo (v otroštvu), karies, celiakijo in vnetno črevesno bolezen.

Študije kažejo tudi, da imajo dojeni dojenčki manjšo stopnjo hospitalizacij in so navadno boljšega zdravja od nedojenih. Po nekaterih raziskavah dojenje prispeva tudi k višjemu inteligenčnemu kvocientu otrok.

Večina zdravstvenih organizacij priporoča izključno dojenje dojenčka najmanj šest mesecev. Ko je dojenček dovolj star za trdno hrano, je smiselno uvajanje goste hrane ob nadaljevanju dojenja do dveh let ali dlje.

Dojenje pa ni koristno le za otroka, temveč tudi za njegovo mamo.

Številne koristi tudi za mamo

Dojenje pa ni koristno le za otroka, temveč tudi za njegovo mamo. Tako glede na raziskave zmanjšuje tveganje za poporodno depresijo, če dojenje poteka dobro in se mama čuti ustrezno podprto. Prav tako dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, jajčnikov, ščitnice, endometriozo, osteroporozo, sladkorno bolezen tipa 2, kardivaskuparne bolezni, povišan krvni tlak in povišan holesterol.

Poleg tega dojenje sproža sprožanje oksitocina (hormona sreče), ki pripomore h potrebnemu krčenju maternice po porodu. Prav tako krepi čustveno povezovanje z dojenčkom in je investicija v poporodno okrevanje in vseživljenjski odnos z otrokom.

Dojenje je tudi priročno, poceni, poleg tega pa lahko olajša izgubo teže, pridobljene med nosečnostjo (a na to vpliva še vnos kalorij, telesna dejavnost in kakovost spanca).