Vir: Envato.comTo je stavek, ki je Rudija Tavčarja, dolgoletnega terapevta in mediatorja, zadel globoko. Izrekel ga je moški ob koncu mediacije z bivšo ženo.
Zgodba odpira vprašanja, s katerimi se sooča marsikdo, ki je bil v odnosu ranjen, izgubljen ali neslišan. Kaj zamudimo, ko ne govorimo? Koliko bližine izgubimo zaradi napačnih besed ali tišine?
Iskrene besede terapevta so nam lahko kot luč, ko iščemo pot nazaj do drugega.
Boleča resnica
Kot je povedal Tavčar v eni od naših oddaj, je šlo za par, ki je bil že več let ločen. Živela sta vsak svoje življenje, imela nove partnerje in z njimi tudi otroke. A zaradi neke nerešene zadeve sta se morala ponovno srečati na mediaciji. Kot pripoveduje, so težavo na lep način rešili. In ko so bili na koncu pogovora, se je zgodil trenutek, ki je Tavčarju močno ostal v spominu.
Bivši mož je pogledal svojo bivšo ženo in ji rekel: “Če bi se midva 10 let nazaj tako dogovarjala in se tako pogovarjala, kot se danes, se midva ne bi nikoli ločila.” In ona mu je, brez cinizma, odgovorila: “Prav imaš. A zdaj sva tukaj.”
Ko zgleda, da je vsega konec
“Ko si v konfliktu, imaš občutek, da je vsega konec,” pripoveduje Tavčar. Takrat te preplavijo jeza, razočaranje in tisti težki občutki, zaradi katerih bi najraje pobegnil stran iz odnosa. “A že čez dan, tri ali en teden … je lahko drugače,” dodaja.
Mnogo konfliktov, ki so sprva videti nerešljivi, je rešljivih, če znamo stopiti korak nazaj. Če znamo drug drugega videti, slišati in začutiti.
Te zanima, kako se počutim?
Tavčar pripoveduje o vprašanju, ki si ga zakonci pogosto ne upamo zastaviti drug drugemu, in to je: “Bi rad vedel, kako mi je ob tem?”. A tega ne naredimo, ker nas je strah, da bomo obsojani, preslišani ali popravljeni.
A če želimo konflikt ali težavo rešiti, ne moremo mimo deljenja svojih občutkov. Tavčar pravi: “Če greš z iskreno radovednostjo gledat svojega moža ali ženo, če greš čez most naproti njemu ali njej in si pripravljen slišati njegove stiske, to rodi spremembo.“
To pa pomeni tudi, da smo pripravljeni nekaj novega spoznati o sebi, se podučiti, ob tem pa pogledati tudi v svoje temne dele.
Smo “work in process”
Ali to pomeni, da bo od tega trenutka spoznanja vse šlo po gladkem? Ne, pravi Tavčar: “Še naprej bova padala po bananinih olupkih. Ampak če se zavedava, da sva ‘work in process’, potem se po vsakem padcu lahko pobereva.”
“Notranji demoni bodo še prihajali. A ko jih prepoznamo, se jim lahko celo zahvalimo – ker smo se ob njih nekaj naučili”, še pove. Nihče ni dokončno izgrajen. Noben odnos ni nikoli “gotov”. Vsi smo v procesu, v nenehni izgradnji.
Imava še čas?
Čeprav zgornja zgodba ni zgodba o popolni spravi, temveč o pogovoru, ki je prišel prepozno, nam Tavčarjeve besede ponujajo dragocen uvid. Pari – tudi sredi napetosti, čustvene oddaljenosti ali razočaranja – v sebi nosimo skriti adut. To je beseda. Beseda, ki pomirja, ki pomiri, tolaži, daje občutek varnosti, pomembnosti, slišanosti. Beseda, ki lahko v drugem znova prebudi življenje.
Zato dokler se še gledamo v oči, dokler si še delimo mizo in vsakdan, obstaja prostor za drugačen pogovor. Ne čakajmo na kasneje. Da ne bo že prepozno.
Želite izvedeti več o tem? Oglejte si tudi:
Meta in Rudi Tavčar: “Za otroka je najbolj travmatično, če doživlja, da se starša sovražita” (zgodba iz oddaje)
Dr. Andrej Perko in ddr. Verena Perko: Svojemu možu sem postavila ultimat
Dr. Katarina Kompan Erzar: Partnerski odnos je živ ali pa ga ni
Dr. Drago Jerebic: Živ odnos po krizi je mogoč
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
