
Na iskreni.net z veseljem spremljamo sinodo o družini in tudi mnoge papeževe spodbude, ki jih daje prek pridig, govorov kot tudi prek twitterja. Osebno se mi večkrat zdi prav neverjetno, kakšno fizično in duhovno kondicijo ima, da nas skoraj vsak dan tako pronicljivo nagovarja.
Papež večkrat zamahne z listi, jih odmakne in pove nekaj iz srca. Mnogi mu že od začetka očitajo, da je preveč spontan in da se za papeža to enostavno ne spodobi.
Osebno pa me ta njegova spontanost nagovarja. Zakaj? Predvsem zato, ker mi je papež s tem postal blizu, doživljam ga kot resničnega in pristnega. Tak si nenazadnje želim biti tudi sam do svojih otrok kot oče.
SPODRSLJAJ PAPEŽA – OČETA
Kritikov papeževe spontanosti do tega tedna tako nisem razumel. A v sredo je prišel trenutek, za katerega sem sumil, da se bo v tej njegovi spontanosti nekega dne zgodil in ob katerem bo šokiral tudi mene.
Med čudovitim govorom o vzgoji med sredino katehezo o očetu je papež odmaknil list z vnaprej pripravljenim besedilom in spregovoril: Nekoč sem na srečanju zakoncev slišal očeta, ki je rekel: »Včasih moram katerega od svojih otrok malce udariti … Toda nikoli po obrazu, da ga ne ponižam.« Kako lepo! Ta oče ima občutek za dostojanstvo. Kadar mora kaznovati, kaznuje na pravičen način in gre nato dalje.
Dih mi je kar zastal. Po namigu sodelavca sem si na spletu ogledal video in v trenutku sem ga zavrtel še enkrat nazaj. Italjanski jezik mi je namreč blizu in upal sem, da bom ob drugem poslušanju zaznal kakšen podpomen, ki bi razblinil moje presenečenje. Pa ga ni bilo.
Spraševal sem se, kako je mogoče, da je te besede izrekel papež Frančišek, ki tako jasno obsoja vsakršno nasilje in je – za razliko od sveta – vedno zelo načelen, celo radikalen pri zavračanju vsakršnega nasilja (denimo nedavno pri dogajanju v Ukrajini ali pa pri Siriji). Čeprav se o tem nikoli nisem spraševal, sem bil seveda prepričan, da je papež za ničelno toleranco do nasilja.
Ali je papež s temi besedami potrdil, da je zanj fizična kazen pri vzgoji sprejemljiva? Na včerajšnji tiskovni konferenci v zvezi s spolnimi zlorabami je o tem zelo odprto spregovoril Peter Sanders, oče, ki je bil v otroštvu sam deležen spolne zlorabe s strani duhovnika, pa tudi obilice tepeža s strani svojih staršev.
Sanders je skušal najti razloge za te papeževe besede in je izrekel mnenje, da je papež to dejal ali kot provokacijo, da bi se začeli o nasilju nad otroki pogovarjati, ali v svoji nevednosti o tem, kaj tepež povzroči otroku. Dejal je, da o tem problemu moramo govoriti s papežem, kajti na svetu je na milijone otrok, ki so dnevno tepeni, in izrazil željo, da bi na naslednjem srečanju tudi sam spregovoril z njim o tem.
Sam menim, da je papež “spontani” del izrekel v svojem nezavedanju glede problematike nasilja v vzgoji in seveda v podcenjevanju, kakšen vpliv imajo njegove besede na celotno družbo.
NASILJE V VZGOJI NIKOLI NE OBRODI NIČ DOBREGA
Če je o vzgoji na tisoče strokovnjakov, kjer večkrat vleče vsak v svojo smer, pa vsaj pri vzgoji brez nasilja velja relativno velik konsenz. V zadnjih desetletjih je bilo namreč opravljenih zelo veliko raziskav, ki so potrdile, da fizično in psihično nasilje pri majhnih otrocih negativno vpliva na fizični in psihični razvoj. Zelo lepo so znanstveniki to dokazali ob spremljanju posledic, ki jih nasilje povzroči oblikujočim se otroškim možganom.
Tudi Jezus je prinesel povsem novo dimenzijo za odnose in vzgojo. V Jn 13,34-35 pravi: “Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” Nikjer v Svetem pismu ne bomo zasledili, da je Jezus priporočal pretepanje otrok ali kogar koli. To najdemo sicer v Stari zavezi, a moramo razumeti, v kakšnem zgodovinskem kontekstu in kakšnih razmerah je to bilo zapisano.
OBSTOJ NASILJA NI RAZLOG, DA SE GA TUDI SAMI POSLUŽUJEMO
Osebno nisem brez greha na tem področju. Nikogar, ki kdaj pa kdaj udari otroka, ne obsojam, saj vem, da tudi sam kdaj izgubim nadzor in moja roka pristane na otrokovi riti. Vendar se zavedam, da se mi to zgodi izključno iz lastne nemoči, stresa in utrujenosti.
V času, ko sem odraščal, je bil zakoreninjen mit o tem, da je dobra vzgoja samo tista, ki uporablja metodo “eno po riti”. Preživetveni nagon je tudi meni govoril, da je to zame dobro. Tako kot si žrtve spolnega nasilja praviloma govorijo, da so si itak “zaslužile”, da so bile posiljene in spet iščejo nasilne partnerje, tako si tudi veliki otroci govorimo, da je bilo dobro, da smo bili vzgajani tudi z nasiljem. V moji generaciji je sem pa tja udarjal celo eden izmed učiteljev v srednji šoli.
Moje sprejemanje se je dogajalo vse do trenutka, ko sem si uspel priznati, da sem bil vedno, ko sem dobil “eno po riti”, ponižan. Hkrati se je zgodilo še pomembnejše spoznanje: v tistem trenutku, ko sem bil tepen, sem vsakič izgubil odnos z “vzgojiteljem”.
Čeprav so bili ti trenutki zelo redki in sem staršem hvaležen, da so se že sami trudili, da ne bi uporabljali nasilja, pa so me, čeprav redki, udarci zaznamovali. Nikoli pa vzgojili. Vzgajala me je nesebična ljubezen očeta in mame, podarjanje in seveda jasno postavljanje mej, kaj smem in česa ne smem. Če sem prekršil mejo, je sledila posledica, da nečesa, kar sem si zelo želel, ni bilo.
Z leti študija, stotinami pogovorov in analizami izkušenj drugih, branjem Svetega pisma, sem spoznal, da je nasilje del družbe in del vsakega izmed nas. Tako kot vsako drugo zlo. A vsak dan imamo možnost odločiti se za dobro. Ni vedno lahko, a sadovi dobrega so na dolgi rok vedno vidni.
PAPEŽ SVOJIH OTROK NE BI TEPEL
Prepričan sem, da papež svojih otrok (če bi jih imel) ne bi tepel. Zakaj? Papeža občudujem, kako se poglobi v ogromno tematik in jih potem tako na intelektulanem kot na duhovnem nivoju razločuje.
Vse, kar govori, tudi živi. “Očetovstvo”, ki ga živi, je zgovorno. V njem ne vidim nasilja, ne vidim, da bi pretepal ljudi in otroke, ki jih srečuje. Prav tako denimo ne pretepa kardinalov. 🙂 Uporablja ostre in jasne besede, postavlja meje, poskrbi za posledice, a ni nasilen. Prepričan sem, da bi bil isti tudi do svojih otrok, če se seveda ne bi odločil za duhovništvo.
Prav zanimivo mi bo spremljati, ali bo papež uspel v prihodnjih tednih in mesecih prisluhniti mnogim žrtvam fizičnega in spolnega nasilja, ki so bili ob njegovih besedah zgroženi. Odziva bomo veseli tudi mnogi starši.
Foto: breitbart.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!