Bolečina pri porodu

Predstavljajte si, da je vaša mačka breja in leglo pričakujete ravno v dneh, ko imate tudi sami predviden rok poroda. Spakirali ste si že torbo za v porodnišnico in z živčnostjo ter pričakovanjem čakate na prve znake, da gre za res.

Medtem pa je vaša mačka iskala primerno mesto – najsi bo to vaš predal z nogavicami ali košara za perilo – kjer je malo verjetno, da bi jo kdo motil. Ko to opazite, odprete vrata omare, vendar se mačka umakne na drugo mesto. Tako opazite, da jo vaše opazovanje oz. že samo vaša prisotnost moti. Želite si, da bi dobili vpogled v skrivnosti rojstva še preden boste sami na vrsti, a naslednje jutro, ko se zbudite, najdete v košu za perilo štiri prikupne mačje novorojenčke.

Zakaj se porod zdi tako preprost za naše živali, ko pa je za nas tako težak? Ena očitna razlika je v spremenjeni obliki medenice in porodnega kanala, ki je posledica naše pokončne drže, zato se mora otrok med rojevanjem obrniti in zasukati, da lahko sledi zavojem porodne poti. Celo naši najbližji sorodniki, velike opice, imajo skoraj raven porodni kanal. V vseh drugih pogledih pa je človeški porod podoben porodom drugih sesalcev in vključuje enake hormone. Ti hormoni vplivajo tako na fizične procese kot tudi na naša čustva in vedenje.

Porod in rojstvo vključujeta najvišje ravni hormonov oksitocina (hormon ljubezni) in prolaktina (materinski hormon). Ta dva hormona sta verjetno najbolj poznana po svoji vlogi pri dojenju. Poleg njiju so pri procesu poroda pomembni še beta-endorfin (naravno sredstvo proti bolečinam) in hormona boja ali bega adrenalin in noradrenalin. Seveda obstaja še mnogo hormonov, ki vplivajo na porod, vendar je njihova vloga še precej nepoznana.

Vsi sesalci iščejo varen kraj za rojevanje. Ta nagon je lahko posledica povečanja vrednosti prolaktina, ki ga imenujejo tudi hormon gnezdenja. V tej fazi, kot ste morda opazili pri mački, bodo motnje »priprave gnezda« oz. še bolj pomembno občutka varnosti povzročile zakasnitev poroda. Tudi ko se je porod že začel, obstajajo določeni faktorji, ki bodo porod upočasnili ali ga celo ustavili. Če se aktivirajo hormoni boja ali bega zaradi občutka strahu ali nevarnosti, se bo krčenje maternice upočasnilo. Naša telesa so bila ustvarjena za rojevanje v divjini, kjer je odložitev poroda prednost, saj si v primeru nevarnosti tako lahko poiščemo varen prostor.

Mnoge ženske so izkusile prekinitev popadkov in ustavitev poroda, ko so vstopile v neznano okolje porodnišnice. Nekatere ženske so lahko tako občutljive kot mačka v prisotnosti opazovalca. Rojevanje stran od našega naravnega okolja lahko povzroči enake težave kot jih pri porodu izkusijo živali v ujetništvu.

Strokovnjaki opozarjajo, da tudi lakota, ki prav tako povzroča sproščanje hormonov boja ali bega, lahko prepreči napredovanje poroda. Zato je v zgodnjih fazah poroda povsem nesmiselno porodnici preprečevati zauživanje hrane, pa čeprav je to stalna praksa v naših porodnišnicah.

Kako nam pomagajo hormoni?

1. Oksitocin je hormon, ki povzroča krčenje maternice med porodom. Raven oksitocina se tekom poroda postopno povečuje in doseže najvišji nivo ob porajanju, kar prispeva k evforiji in dovzetnosti za otroka, ki ju mama ponavadi občuti takoj po porodu. Do tega vrha, ki je sprožen z raztezanjem porodnega kanala, ko se otrok rodi, ne pride, če uporabimo epiduralno analgezijo.

Sintetični oksitocin (t.i. umetni popadki) se pogosto dodaja, ko so lastni popadki neučinkoviti. Oksitocin apliciran direktno v žilo ne prehaja v možgane in tako ne prispeva k poporodni evforiji in lahko celo povzroči zmanjšanje tvorbe materinega lastnega oksitocina. Včasih za spodbujanje kontrakcij pomaga stimulacija prsnih bradavic, kar tako kot dojenje povzroči povečanje ravni oksitocina.

Oksitocin ima še eno ključno vlogo po rojstvu. Povzroči namreč kontrakcije, ki vodijo k ločitvi posteljice od maternice ter njeno poroditev. Ko je raven oksitocina visoka, se pojavijo močne kontrakcije, ki zmanjšujejo možnost krvavitve. Najlažji način za dvig nivoja oksitocina je čimprejšnje pristavljanje novorojenčka k prsim, strokovnjaki pa opozarjajo še na pomembnost zasebnosti v prvi uri po rojstvu. To daje priložnost za nemoten stik kože s kožo ter iz oči v oči med mamo in dojenčkom, kar so pogoji, ki optimizirajo sproščanje oksitocina.

Oksitocin nam pomaga tako v čustvenem kot telesnem prehodu v materinstvo. Od prvih tednov nosečnosti dalje oksitocin pomaga, da se čustveno bolj odpremo in smo bolj odprti za družabne stike in podporo. Med porodom in dojenjem pa nas opogumlja, da postanemo bolj nesebični do drugih.

2. Hormoni boja ali bega – poznani tudi kot kateholamini – ovirajo sproščanje oksitocina med porodom in po njem. Kljub vsemu pa imajo pomembno vlogo v drugi fazi poroda, ko dejansko pride do porajanja. Zgodaj v drugi fazi, ko je maternični vrat popolnoma odprt, vendar potreba po pritiskanju še ni močna, lahko porodnica čuti potrebo, da mora nekaj časa počivati. To je znano kot prehodna doba. Po njej bo lahko nenadoma začutila suha usta, razširjene zenice in nenaden izbruh moči, kar je značilno za visoko raven kateholaminov.

Ta porast kateholaminov da mami energijo za potiskanje, pri čemer porodnice običajno želijo biti v pokončnem položaju. Nekatere tradicionalne kulture na tej točki uporabijo boj ali beg učinek za pomoč porodnicam. Na tej točki je to smiselno, saj tu ni več vrnitve nazaj, strah ali nevarnost pa pospešita porod, tako da mama lahko »pobere« dojenčka in steče na varno.

Nivo kateholaminov po porodu hitro upade, zaradi česar mamo lahko zebe in trese. V tem času je zelo pomembno toplo ozračje, kar ohranja nizek nivo kateholaminov in tako omogoči oksitocinu optimalno delovanje za preprečevanje krvavitev.

3. Hormon prolaktin ima najbolj pomembne učinke po rojstvu. Prolaktin je glavni hormon dojenja (spodbuja nastajanje mleka). Sesanje novorojenčka poveča njegovo raven; zgodnje in pogosto pristavljanje k prsim v prvih dneh povzroči, da postanejo dojke bolj odzivne na prolaktin, kar pomaga, da se zagotovi ustrezna tvorba mleka.

Tako kot drugi hormoni ima tudi prolaktin vpliv na čustva in vedenje. Pomaga nam, da postavimo potrebe otroka pred svoje. Prolaktin v kombinaciji z oksitocinom, kar se zgodi zgodaj po porodu in med dojenjem, spodbuja sproščeno in nesebično predajo otroku, kar prispeva k zadovoljstvu ter telesnemu in čustvenemu zdravju.

4. Beta endorfin je eden od hormonov, ki se sproščajo v možganih v času stresa in bolečine, in je naravni analgetik (blažilec bolečine). Med porodom pomaga blažiti bolečino, ter prispeva k premiku zavesti pri porodnicah, ki rojevajo brez zdravil. Njegova raven se zmanjša, kadar se uporabljajo zdravila za lajšanje bolečin.

Zelo visoka raven beta-endorfina lahko upočasni porod z zmanjšanjem nivoja oksitocina, kar lahko pomaga pri vzdrževanju intenzivnosti poroda glede na našo sposobnost za spopadanje z njo. Zmerna raven beta-endorfina nam pomaga soočiti se z bolečino med porodom, prav tako pa nas spodbuja, da sledimo lastnemu instinktu. Kot del hormonskega koktajla po rojstvu, igra beta-endorfin pomembno vlogo pri navezovanju stika med mamo in otrokom.

Beta-endorfin vpliva tudi na učenje in spomin, kar morda pojasniti, zakaj se poroda spomnimo tako neverjetno podrobno. Kot oksitocin lahko tudi hormoni endorfina povzročijo evforijo in se prav tako sproščajo med ljubljenjem in dojenjem. Beta-endorfin tudi pomaga telesu pri sproščanju prolaktina s poudarkom na dovršenem prepletanju hormonov, ki so ključni pri porodu in dojenju.

Torej zdaj ste tu pred vrati, s torbo v rokah in močnimi popadki. Spomnite se oksitocina in endorfinov, ki jih prav tako nosite s sabo, in z naslednjim sproščenim vdihom izdihnite iz sebe ves strah in vso napetost. S seboj ste vzeli nov modrček za dojenje in veste, da vam bo prolaktin pomagal pri dojenju. Ko se še zadnjič ozrete po hiši, opazite vašo mačko. Vidite kako mirno leži, medtem ko mladički sesajo pri njej, in ko ulovite njen pogled, opazite, da vam je pomežiknila.