Agata Hren je raziskovalka in poznavalka ženske duše. Ozaveščanje o ženski cikličnosti je že leta področje njenega delovanja. V zadnjem času se poglablja tudi v spolnost in parom ponuja pot v globino tudi na tem področju. Povedala nam je, kako naj ženska živi svojo cikličnost in kaj v odnosu pomeni rasti na področju spolnosti.
Agata, poznamo te kot strokovnjakinjo za žensko cikličnost. Smo ženske v 21. stoletju kaj bolj ozaveščene o svoji cikličnosti? Ali še vedno ugotavljaš, da o delovanju svojega telesa in vse psihologije, ki spada zraven, vemo premalo?
Rekla bi, da se pri ženskah vse bolj ozavešča pomen razumevanja ženske cikličnosti, čeprav je še vedno večinoma osredotočeno zgolj na razumevanje, kaj se dogaja v telesu. Seveda je tudi to zelo pomembno znanje (dve leti nazaj tridesetletna udeleženka moje delavnice iz Indije ni vedela, kaj je ovulacija), a se mi zdi škoda, da se ustavimo zgolj pri tem.
Moja zgodovina s to temo se je začela z izobraževanjem za svetovalko za metodo naravnega načrtovanja družine, a me je kmalu začelo preganjati, da ves smisel cikličnosti ne more biti zgolj v tem, da v enem ciklu na nekaj let zanosimo – takrat sem začela s svojim raziskovanjem tudi vseh psiholoških sprememb, ki se v ciklu zgodijo. 8 let kasneje imam občutek, da so te teme že veliko bolj sprejete in družbeno prisotne, a si želimo tudi generacijskega prenosa, da se zares vsidrajo kot dobra novica o ženskosti, ki bo lahko podana deklicam že od najzgodnejših let naprej, kar mi je bila motivacija, da sem ustvarila tudi program za mame hčera.
Kako pa je pri moških? Opažaš kakšen porast v zanimanju za žensko cikličnost?
Na nekem mednarodnem dogodku za mlade sem pripravljala delavnico za ženske, a sem se impulzivno pri vabilu odločila, da povabim tudi vse moške, ki si bolje želijo razumeti ženske. Na moje presenečenje so bili prvi v moji predavalnici fantje, prav tako so bili oni tisti, ki so v največji meri zastavljali vprašanja. Zapolnili so tretjino mest in nekateri so kasneje z navdušenjem pristopili do mene in povedali, kako so bili fascinirani nad žensko povezanostjo z naravo. Ta izkušnja mi je bila zares dragocena, saj v času, kjer se govori zgolj o moški dominanci, to ni reprezentativna izkušnja in je tam zunaj mnogo moških, ki si želijo bolje razumeti žensko in jo podpreti.
V tem oziru se ženska cikličnost tiče tudi moških …
Ženska cikličnost se vsekakor tiče tudi moških, saj smo (na srečo) neločljivo prepleteni – kar se tiče ženske, se tiče tudi moškega in obratno. Izjemnega pomena je, da širimo medsebojno razumevanje, ker tako lažje ustvarjamo okolje rasti, saj drug drugega vzajemno podpiramo.
Tam zunaj je mnogo moških, ki si želijo bolje razumeti žensko in jo podpreti.
Katero pa je glede na tvoje izkušnje največje spoznanje, ki ga dekleta ali žene doživijo, ko se poučijo o svoji cikličnosti? Nad čim so najbolj navdušene?
Mnoge nagovarja ravno pozitivno sporočilo obdobij, ki so sicer družbeno označene z negativnim prizvokom, kot sta recimo predmenstrualno obdobje in obdobje menstruacije. Velikokrat jih gane, kako je tisto, kar so še same obravnavale kot prekletstvo, lahko čudovito darilo njim in svetu. To sporočilo predrugači njihov pogled nase in jih potrdi v njihovi vrednosti kot ženske. Opisujejo, da si sploh niso predstavljale, kaj vse se dogaja v njihovem telesu in duši. Po ogledu predavanj velikokrat dobim odziv, da se šele sedaj razumejo v njihovem doživljanju in da je to močno vplivalo na kvaliteto življenja njih samih in njihove družine.
Na Instagramu si nekaj časa nazaj zapisala, da ženski cikel da ženskam čudovito orodje za lepše življenje. Kako naj razumemo, da je zaradi tega naše življenje lepše? Mnoge ga ne doživljajo tako …
Lepše življenje se ne zgodi kar samo od sebe. V iskanju konstantne sreče, k čemur je nagnjena naša družba, se znajdemo na robu depresije in tesnobe, ko se soočimo z realnostjo sveta, ki je mnogokrat težka. Naučili smo se, da so negativna občutja slaba in da se jim moramo za vsako ceno izogniti, saj moramo biti ves čas srečni.
Pravim, da je ženski cikel najboljše orodje za osebnostno rast, saj nas uči integrirati tudi neprijetna občutja in misli, trenutke, ko nam ni do družbe, ko vidimo zgolj napake, ko se počutimo strašno ranljive. Samo zanikanje teh tendenc, h katerim prispeva naše hormonsko valovanje, jih ne bo izničilo, na žalost pa nam onemogoča, da bi jih lahko obrnile v svoj prid. Ženske, ki sledijo fazam cikla tudi s svojim življenjem in si ga, kolikor je le mogoče, tudi zavestno načrtujejo (si vzamejo čas za počitek in tišino med menstruacijo, večje obremenitve postavljajo v obdobje pred ovulacijo, si vzamejo čas za umik pred menstruacijo …) lahko žanjejo sadove v izboljšanju kvalitete svojega življenja, ker ga zmorejo dojemati v vseh odtenkih in razumejo, da težji trenutki cikla ustvarjajo globino, iz katere lahko črpajo kasneje.
Ženski cikel je najboljše orodje za osebnostno rast, saj nas uči integrirati tudi neprijetna občutja in misli, trenutke, ko nam ni do družbe, ko vidimo zgolj napake in ko se počutimo strašno ranljive.
Je v hitrem tempu življenja sploh mogoče biti uglašen na delovanje svojega telesa? Kako si sploh prisluhniti?
Je težko, zagotovo, vendar se da v vsaki situaciji vsaj nekoliko prilagoditi svoj življenjski stil cikličnosti. Če že takoj obupamo in sploh ne poskusimo, seveda ne bo šlo. Obstajajo razlike glede na življenjsko situacijo, v kateri je ženska, v kolikšni meri je zmožna slediti svoji cikličnosti. Če si na prvi dan cikla ne zmoreš vzeti prostega celotnega dneva, kar je realnost mnogih žensk, poskusiš celoten dan prestaviti v nižjo prestavo in si vzeti morda pol ure za tišino in pisanje dnevnika. Ne govorimo o principu vse ali nič, pač pa o tem, da se podamo na pot raziskovanja.
Poleg širjenja znanja o ženski cikličnosti in cikličnosti psihe smo opazili, da si se v zadnjem času usmerila tudi v raziskovanje spolnosti. Kaj te je spodbudilo k temu? Si to predavanje pripravila samo za ženske?
Nisem se prav načrtno usmerila v raziskovanje spolnosti v zadnjem času, pač pa je predavanje produkt večletnega raziskovanja in razmišljanja, predvsem zaradi mojega dela z mladimi (pisanje člankov, predavanja in pričevanja), kjer teme spolnosti pač ne moreš spregledati. Da sem stvar skonkretizirala v predavanju, pa so me spodbudila pričevanja žensk, ki sem jih dobila, in stiske, ki so pogosto povezane s tem področjem. Prizadela so me pričevanja mnogih mladih žensk in njihov pogled na spolnost, ki se je izoblikoval, ker ni prisotnega konstruktivnega pogovora o spolnosti, ki bi dejansko nahranila in ne zgolj izčrpala dušo.
Spolnost se spreminja in razvija skladno z našim odnosom. Ko pride stresna situacija, ta sama po sebi ne ogrozi kvalitete spolnosti, a bo zahtevala nove pristope zbliževanja.
Omenjaš pomanjkanje pogovora o spolnosti, ki bi bil za par zdravilen in poživljajoč. Kje še tičijo vzroki, da želja po spolnosti umre?
Vprašanje se mi zdi kompleksno in večplastno, kar pomeni, da ne morem dati enoznačnega odgovora, niti ta nikomur ne bi koristil, ker ponovno ustvarja percepcijo, da je spolnost nekaj statičnega – dobro spolnost imaš ali pa je nimaš. Ubije ti jo otrok, služba, stres, kajne? Dobra spolnost je pogosta in strastna, pravijo. Ravno ta način razmišljanja pa je, paradoksno, glavni razlog, da se ustvari okolje, kjer spolnost ne more napredovati. Spolnost se spreminja in razvija skladno z našim odnosom. Ko pride stresna situacija, ta sama po sebi ne ogrozi kvalitete spolnosti, a bo zahtevala nove pristope zbliževanja, saj je to edino smiselno – spolnost se ne more ločiti od vseh ostalih vidikov našega življenja. Ko nas nekaj pretrese, spolna želja ne bo enaka kot takrat, ko smo brez vsake skrbi. Par je takrat povabljen, da si ustvarjata varen prostor zaupanja in podpore, da se skupaj soočita s skrbmi in težavami – in ravno ti ranljivi trenutki lahko še bolj zbližajo in v srce položijo željo, da bi si bila še bližje.
Skrb za medsebojno povezanost je glavna stvar za zdravo spolno željo.
Kakšne pogoje si morata moški in ženska ustvariti, da se bo spolna želja med njima razcvetela? Kje se morajo moški bolj potruditi? Kje ženske?
Ko govorimo o razlikah pri spolni želji, v svojem predavanju izpostavim večinsko težnjo, da je ženska bolj občutljiva na kontekst, vendar ni vedno tako. V kakšnem odnosu je spolna želja močnejša pri ženski, a govorimo o manjšini, zato se pogosto v literaturi na to temo navaja kot reprezentativo žensko kot tisto, katere spolna želja je bolj občutljiva. Moški se lahko zaveda, da se spolna želja neguje čez cel dan in da se večinoma ne zbudi sama od sebe – sploh, če je žena izčrpana zaradi dela ali skrbi in se je poleg vsega počutila še brez moževe podpore ter z njim ne čuti nobene povezanosti. Skrb za medsebojno povezanost je glavna stvar za zdravo spolno željo. Tudi ženske pa so lahko pozorne, da v svojih glavah sploh ustvarijo prostor za intimo, kar pomeni, da poskrbijo za svoje mentalno zdravje in si v dnevu vzamejo nekaj trenutkov, da zadihajo in spustijo stvari, ki jih obremenjujejo. Pogosto se namreč zgodi, da zaradi vse napetosti, ki jo nosimo, ne dopustimo, da bi se mož sploh lahko čustveno povezal z nami.
Pogosto se zgodi, da zaradi vse napetosti, ki jo nosimo, ne dopustimo, da bi se mož sploh lahko čustveno povezal z nami.
Je strastna spolnost vedno tudi osrečujoča spolnost?
Strastna spolnost je lahko zgolj notranja nuja po tem, da se oklenemo tistega, za katerega čutimo, da ni povsem »naš«. Ženske imajo v razmerjih, kjer svojim partnerjem ne zaupajo, »bolj strastno« spolno razmerje, ker si bodo želele (velikokrat nezavedno) s spolnostjo kupiti svojega partnerja. Ko kdaj katera reče, da ne čuti več takšne želje po spolnosti kot na začetku razmerja, pravim, da je to lahko čisto dober znak in da lahko to pomeni, da se v odnosu počuti varna. Ali to pomeni, da je njuno spolno življenje mrtvo? Ne, spolnost se mora samo preobraziti v novo, zrelejšo obliko, ki par še bolj izpolnjuje.
Katere so potem bistvene sestavine osrečujoče spolnosti?
Glavna stvar za razumevanje osrečujoče spolnosti je, da se ta vedno rodi iz odnosa, v katerem vlada spoštovanje in zaupanje. Potrebno je varno okolje, da se lahko moški in ženska razkrijeta v svoji ranljivosti in da si upata biti avtentična v svojih občutkih in željah. Mislim tudi, da je važno, da zavestno postavita spolnost kot prioriteto v odnosu in da jo vedno jemljeta kot skrivnost, ki ju uči, kako se imeti še bolj rada.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
“Ženske imajo v razmerjih, kjer svojim partnerjem ne zaupajo, »bolj strastno« spolno razmerje, ker si bodo želele (velikokrat nezavedno) s spolnostjo kupiti svojega partnerja. Ko kdaj katera reče, da ne čuti več takšne želje po spolnosti kot na začetku razmerja, pravim, da je to lahko čisto dober znak in da lahko to pomeni, da se v odnosu počuti varna.” BRAVO! To je vse bistvo povedano v dveh stavkih. Ženska se na začetku zelo trudi, ko pa ima moža omreženega, se ne trudi več, ker se ji ni treba. V praksi je to tako, da dokler ne zanosi, je njen libido zelo izražen, ko pa zanosi in možu zaupa, da ji ne bo pobegnil, da spolnost na stranski tir. Rada se crklja, stiska, ima skupne trenutke z možem. Tako je, od moža pričakuje, da bo njena najboljša prijateljica, mama, sestra, … njegovo “surovo” moškost, katero je tako potrebovala na začetku, pa zavrača. Moški se bo pa sčasoma zaradi neizrečene in presežne energije a) zapil, b) začel ukvarjati z adrenalinskimi dejavnostmi c) postal deloholik d) pretirano prijateljeval e) si našel ljubico f) zapustil ženo (slednje je zadnje na spisku). In nekam vmes pride še “se obesil”. To je pa slovenska realnost v enem komentarju. K sreči se izboljšuje, ker se počasi začenjamo zavedati, da “smo (na srečo) neločljivo prepleteni” – samo vprašanje je, če še sploh je kje kak nevtralen pravi moški, ki ni “frderban z sindromom mame” in kaka prava ženska, ki še ni bila “udomačena v tradicionalne okvire sodobne družbe”, da bosta znala živeti po pradavnih človeških principih. Ker vse to, kar danes počnemo, je tipanje v temi in odkrivanje tople vode.