
Verjetno si tudi vi želite imeti ob sebi otroka, ki je prijazen in rad sodeluje z vami, pa ne zato, ker bi se vas bal, pač pa zato, ker sam tako hoče. Če želite preprečiti ali odpraviti otrokove navade skrivanja, laganja ali drugih obrambnih načinov vedenja, morate najprej odpraviti strah, ki ta vedenja povzroča.
Brez strahu bo otrok sproščen in posledično bo odkrit in pošten. Kljub varnemu okolju pa se bo včasih otrok počutil nelagodno že samo zato, ker je otrok.
Bodite občutljivi in spoštljivi; izogibajte se dokazovanju, da laže. Če prikriva resnico, potem se morate zavedati, da se ne počuti varno. Vaš cilj je omiliti vzrok, ki povzroča strah.
Primer:
Ko je Matej stopil v dnevno sobo, je našel 6-letno Ajdo, ki je poskušala sestaviti razbito vazo. Bila je nervozna. »Sama je padla«, je dejala, ne da bi ga pogledala. Matej ni vedel, kaj naj reče. Šlo je za čudovito vazo, ki sta jo z ženo dobila kot poročno darilo. Ves zmeden se je sklonil in začel pomagati hčerki pri njeni misiji nemogoče. Po minuti ali dveh je rekel: »Ne verjamem, da nama jo bo uspelo sestaviti.« Ajda je planila v jok. Matej se je zavedal, da jo je strah, zato jo je pomiril z besedami: »To se lahko zgodi vsakomur. Tudi sam sem par dni nazaj razbil lečo pri kameri.« Ajda je pogledala očeta in občutno razbremenjena rekla: »Nisem vedela, da je roža tako blizu vaze. Potisnila sem jo stran, da bi naredila prostor za mojo punčko.« Matej je mirno dejal:«Si se bala, da bom jezen nate, tako kot sem bil zadnjič?« Ajda je prikimala. »Nisem jezen nate. Bila je lepa vaza, toda tebe imam raje. Hočem, da se počutiš varno, da mi lahko poveš, kaj se je zgodilo.«
Matej se je odzval na način, kot bi večina ljudi obravnavala gosta, ki bi po nesreči razbil neko dragocenost. Ker vemo, da tak dogodek povzroči občutek krivde in sramu, se trudimo narediti vse, da osebo »osvobodimo« občutka krivde. Matej je prevzel polno odgovornost za to, da je on vzrok za Ajdino potrebo po laganju. To dejanje je omogočilo, da je Ajda lahko povedala po resnici.
Seveda ne boste vedno mogli zagotoviti občutka popolne varnosti. Ko se zaveste, da ste otroka prestrašili, potrdite njegove občutke, da boste lahko znova ustvarili zaupanje med vama. S časom in vajo boste do otroka postali bolj občutljivi.
Nekaj nasvetov, kako lahko pri otroku povečate občutek varnosti in zaupanja:
1 Izogibajte se ocenjevanju otroka (ali drugih v njegovi prisotnosti) s hvalo ali kritiko. Potreba otroka, da vam ustreže in doseže vaša pričakovanja, je zanj velik vir tesnobe. Z otrokom govorite prijazno in spoštljivo tako doma kot v javnosti. Pridiganje, grajanje, prekinjanje, obtoževanje ali obsojanje so neprimerni načini obravnavanja kogar koli in vodijo do strahu, sramu in nezaupanja.
2 Izogibajte se primerjanju otroka z drugimi. Primerjava ustvarja strah in napetost. Če je primerjava otroku v »korist«, se bo bal, da naslednjič ne bo dosegel vašega odobravanja, če pa mu je primerjava v »škodo«, bo prizadet in bo čutil zamero tako do drugega otroka kot do vas.
3 Bodite prijazni do vašega partnerja, prijateljev in sorodnikov. Če se do drugih obnašate neprijazno, se bo otrok bal, da boste tudi do njega takšni. Poleg tega ne pozabite, da vas otroci posnemajo. Spodbujajte različne izraze čustev in se odzivajte s poslušanjem, potrjevanjem in prijaznostjo.
4 Spoštujte otrokove odločitve in izbire. Če ne upoštevate njegovih odločitev, bo otrok negotov in bo dvomil vase. Zato začnite odgovor z »ja« in poiščite spodbudni odgovor. Tudi če njegovega dejanja na noben način ne želite podpreti, začnite odgovor z ja, npr: »Ja, vidim, da rad nagajaš sestri. Bi se želel pogovoriti o tem?”
5 Izogibajte se nadzorovanju ali zatiranju naravnega otroškega vedenja. Kričanje, hihitanje, živahnost, biti umazan in neskončna radovednost so naravni in potrebni za razvoj.
6 Izogibajte se zatekanju h kazni, podkupovanju, grožnjam … Ne glede na to, kako jih poimenujemo, kako blago jih uporabimo in kako dobro hočemo, je njihov namen nadzor nas otrokovim vedenjem. To pa povzroča strah in nezaupanje, kar vodi do vedenj, ki jih dejansko želimo preprečiti.
vir: www.kindredmedia.com.au
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Super.
meni se zdi čisto nepotrebno, da starši znorijo, če otrok npr. razbije kozarec, ker ko ga bo naslednjič bo skril črepinje in, če ga bomo odkrili, se bo zlagal. ko je hčerka nazadnje razbila kozarec med kosilom, z možem niti trznila nisva. brez besed sva pospravila in jedli smo dalje. zaradi enega kozarca ni vredno zgubljati besed.
če pomislim kako je bilo v moji družini, se mi zdi, da sem včasih skrivala, če sem kaj polomila oz. sem povedala malo kasneje, verjetno sem opazovala ali je mama dobre volje in bila vesela, če nisem poslušala pridige. a to mi je povzročalo precejšnje muke. je bilo vredno? zato želim, da moji otroci priznajo vse in upam, da bom lahko vedno ohranila mirne živce. mislim, da laganje vedno izhaja iz strahu.